NGEREN U TIMEN SHA MI 39
Ishima i Legh Legh Ka Agee, Ka Igbekera Ga
“Gba u ortom u Ter nana lu or u eren ayôôso ga, kpa gba u nana eren kwagh a ior cii kundu kundu.”—2 TIM. 2:24.
ICAM 120 Lu Ishima Legh Legh Er Kristu Nahan
KWAGH U I TIM SHA MI KEN NGEREN NE YÔ a
1. Ka nyi mbagenev vea fatyô u pinen se kwagh sha mi hen ijiirtom shin ken makeranta?
OR U u eren tom ijiir i môm vea nan shin u ze makeranta môm vea nan ka nana pine u kwagh sha atesen a Bibilo a u ne jighjigh a mi la nahan, i lu u nena? Ka i hagher wee? Se kpishi kape ka i lu se je la. Kpa mpin la una wase se u fan kwagh u or la nan henen ken ishima shin atesen a nan ne jighjigh a mi yô, nahan a kera lu se ican u pasen nan loho u dedoo ga. Kpa ashighe agen yô, or a pine se mpin a lu sha ci u nan soo u vendan ityesen yase shin nyiman kwagh a vese. Shighe u kwagh a lu nahan yô, i de kpiligh se iyol ga. Ashighe agen ior ka ve er kwagh ne sha ci u i ôr ve akaa a mimi ga sha kwagh u atesen a Mbashiada mba Yehova. (Aer. 28:22) Heela tseegh ga, se mba ken “ayange a masejime,” sha shighe u ior kpishi ve “lumun u gban zwa môm a mbagenev sha ma kwagh ga” shi ve lu ‘mbatoron asema’ je kpaa yô.—2 Tim. 3:1, 3.
2. Doo u se lu ishima legh legh sha ci u nyi?
2 Alaghga u pine ken ishima wer: ‘Shighe u m nenge mer or soo u nyiman kwagh a mo sha ma ityesen i Bibilo i m ne jighjigh a mi nahan, me er nan ve me lam a nan kundu kundu man sha kwaghfana?’ Kwagh u una wase u yô, ka ishima i legh legh. Or u lun ishima legh legh nan nyoon ishima fele ga, shi ka nan kôr iyol i nan tsaha shighe u i lu bamen nan shin nan fe kwagh u nana ôr jighilii ga yô. (Anz. 16:32) Ashighe agen yô, alaghga a taver se u lamen sha imo i legh legh. Ka nyi ia wase se u seer lun ishima legh leghe? Shighe u or nan lu nyiman kwagh a we sha atesen a Bibilo a u ne jighjigh a mi la yô, u tese wer u ngu ishima legh legh nena? Wea lu ormaren yô, u er nan ve u tese mbayev ou vea fa u pasen ior atesen a Bibilo a ve ne jighjigh a mi la a ishima i legh legh? De se nenge.
KWAGH U UNA WASE SE U LUN ISHIMA LEGH LEGH YÔ
3. A fatyô u kaan ér ishima i legh legh ka agee, kpa igbekera ga, sha ci u nyi? (2 Timoteu 2:24, 25)
3 Or ka nana lu ishima legh legh yô, kwagh la a tese ér nan ngu a agee, nan gba a gba kera ga. Ka i gba u or a lu a agee a wan ishima, ve shighe u nan tagher a zayol kpa, nahan fatyô u wan ishima ye. Ishima i legh legh ka ieren igen ken aeren a a lu avegher a “ityamegh ki jijingi” la. (Gal. 5:22, 23) Ishember i ken zwa Grika i i gem ér “ishima i legh legh” la, yange a ter i ashighe agen yô, i ôron i lu kwagh u nyinya i ken toho, i i ve a i ken ya, i va kôôm i yô. Hen ase er a kôôm nyinya i ken toho ve ia hingir teghelee yô. Ia hingir teghelee, kpa ia gema a lu a agee her kpishi. Er se lu uumace shi se yen yô, se er nan ve se lu ishima legh legh, kpa se gema se lu a agee a ase a wan ishima la here? Se fatyô u eren kwagh ne sha tahav asev ga. A gba u se er msen hen Aôndo se sôn un a na jijingi na a wase se u lun a ieren i doon ne. Ior mba kpishi mba ve hen u lun ishima legh legh yô. Anmgbianev asev mba nomso man mba kasev kpishi ka ve tese ér mba ishima legh legh zum u ior ve soo u nyiman kwagh a ve yô, man kwagh la ka a na ior ve soo Mbashiada mba Yehova. (Ôr 2 Timoteu 2:24, 25.) U er nan ve ishima i legh legh ia lu agee a ou we?
4. Isaka yange tese ér un ngu ishima legh legh nena, man ka nyi se fatyô u henen ken ieren na laa?
4 Bibilo ôr akaa kpishi a tesen er ishima i legh legh i lu ieren i injaa yô. Nenge ikyav sha kwagh u Isaka. Shighe u yem za lu shiror ken Mbafiliti, hen haregh u Gera la, mbawanndor a na gba un iyuhwe, ve cir azôr a ngise mbatomov mba ter na time yô. Isaka yange una soo kpa ma er ayôôso ér i de cirin azôr la ga. Kpa er nahan ga, gema mough vea ior nav cii ve za tema twev hen ijiir igen ica, shi ve time azôr agen. (Gen. 26:12-18) Hen ijiir ne kpa, Mbafiliti kaa ér mngerem ma shin azôr la ka ma vem. Nahan kpa, Isaka za hemen u eren kwagh a ve ken bem. (Gen. 26:19-25) Ka nyi yange i wase un ve za hemen u lun ishima legh legh, er i lu bamen un nahan je kpaa? Ka keng yange una nenge ikyav ken mbamaren nav, nahan una hen akaa kpishi sha gbenda u ter na Aberaham eren kwagh a ior ken bem, kua “ishima i legh legh man ieren i lun ving” i ngô na Sara lu a mi la.—1 Pet. 3:4-6; Gen. 21:22-34.
5. Ka ikyav i unô i tese ér mbamaren mba ve lu Mbakristu la vea fatyô u tesen mbayev vev er ishima i legh legh i lu ieren i injaa?
5 Wea lu ormaren u u lu Orkristu yô, fa wer we kpa u fatyô u tesen mbayev ou er ishima i legh legh i lu ieren i injaa yô. Nenge ase ikyav sha kwagh u gumor ugen u lun anyom 17, u a lu anmgbian yô, iti na ér Maxence. Yange gba u una waan ishima a ior mba nyoon ishima ken makeranta na kua ken kwaghpasen kpaa. Mbamaren nav yange ve wa ishima, ve wase un hingir u lun ishima legh legh. Ve kaa ér: “Hegen Maxence nenge ér, shighe u or nan lu bamen we yô, saa u lu a agee a wan ishima tsung ve u nyoon ishima a nan ga shin u er ipila ga ye.” Kwagh er doo yô, Maxence hen u lun ishima legh legh, nahan kwagh la hingir agee a na.
6. Msen una wase se u seer tesen ser se mba ishima legh legh nena?
6 Shighe u mbagenev ve lu bamen se, er zum u se ongo or nan ôr kwagh sha Yehova dang shin nan lu puun ma kwagh u Bibilo i ôr yô, se er nena? Gba u se sôn Yehova ser a na se jijingi na shi a na se kwaghfan, sha er se lam a nan kundu kundu yô. Kpa aluer se va kav ken masejime ser ashen se lam a nan sha gbenda u i doo u ma se lam la ga di ye? Se fatyô u kimbir eren msen sha kwagh shon shi henen kwagh u kwagen se er ve, a hemba doon yô. Nahan Yehova una na se icighan jijingi na sha er se fatyô u kighir ishimanyoon, tesen ser se mba ishima legh legh yô.
7. Aluer se kôr avur a Bibilo agen ken ityou yô, kwagh la una wase se nena shighe u i taver se u lamen shi eren kwagh kundu kundu? (Anzaakaa 15:1, 18)
7 Avur a Bibilo agen kpishi aa wase se u lamen kundu kundu shighe u i taver u eren nahan je kpaa. Jijingi u Aôndo una wase se u umbur avur shon. (Yoh. 14:26) Ikyav i tesen yô, akaawan a a lu ken takeda u Anzaakaa la aa wase se u ôron kwagh sha imo i legh legh. (Ôr Anzaakaa 15:1, 18.) Takeda u Bibilo ne shi pase er i hii ve i doo u se wa ishima shighe u i lu se hang yô.—Anz. 10:19; 17:27; 21:23; 25:15.
KWAGHFAN KA A WASE SE U LUN ISHIMA LEGH LEGH
8. Shighe u or pin se mpin sha kwagh u atesen a ase yô, doo u se ker u fan er i hii ve nan pine se la, sha ci u nyi?
8 Aluer se mba a kwaghfan yô, kwagh la kpa una wase se u lun ishima legh legh. (Anz. 19:11) Or u nan lu a kwaghfan yô, ka nan kôr iyol i nan tsaha shighe mbagenev ve lu puun atesen a Bibilo a nan ne jighjigh a mi yô. Ashighe agen ior ka ve pine se mpin, kpa ve pase ityôkyaa jighilii i ve pin mpin shon ga. Sha nahan yô, cii man se na or ikyaa sha mpin yô, doo u se umbur ser, adooga tsô se mba a kav kwagh u a ne ve nan pin mpin la ga.—Anz. 16:23.
9. Gidion yange er kwagh sha kwaghfan man sha ishima i legh legh zum u ior i Eferaim gba un ijir la nena?
9 Nenge ase er yange Gidion lam a ior i Eferaim yô. Yange ve pine un sha ishimavihin er i hii ve yange de yilan ve ér ve va kohol un vea za nôngo ityav a mbahyomov mba Iserael, gema za tswen yô. Kpa lu nyi jighilii i na ve ishima vihi ve yum nahana? Adooga kwagh u Gidion er la doo ve ga shinii? A lu nyi je i na ve ishima vihi ve kpa, Gidion er kwagh sha kwaghfan, ker u fan ityôkyaa i ishima i vihi ve la, nahan a lam a ve kundu kundu. Lu nyi i due kere? Bibilo kaa a vese ér, yange lamen a ve kundu kundu nahan yô, “asema yôhôr ve.”—Mbaj. 8:1-3.
10. Ka nyi ia wase se u fan er se lam a or zum u nan pin se mpin sha kwagh u atesen a ase? (1 Peteru 3:15)
10 Alaghga or u se eren tom ijiir i môm vea nan shin se ze makeranta môm vea nan nana pine se er i hii ve se Mbakristu se dondon atindi a Bibilo yô. Se nôngo sha afatyô wase cii se pase nan er i hii ve i hembe doon u se dondon kwaghwan u Bibilo yô. Kpa se gema se palegh u puun mnenge u nan. (Ôr 1 Peteru 3:15.) De nengen wer mpin u nan pine un la ka u puun we a puu ga, kpa gema hen sha gbenda u mpin la una wase u u fan kwagh u a hembe gban nan ishima la. A lu nyi je i ne ve or pin se mpin kpa, doo u se lam a nan kundu kundu, sha imo i legh legh. Nahan kwagh u se ôr nan la una fatyô u wasen nan shi nyôôso mnenge u nan. Aluer nan ngu lahan se shin keren se amo kpa, awashima wase yô, ka u eren kwagh a ior ken bem hanma shighe cii.—Rom. 12:17.
Aluer or lôhô u iniongo i ember iyangemar, man u hide u hen sha ityôkyaa i nan lôhô u la cii u lam a nan yô, u hemba ôron kwagh u wasen nan (Nenge ikyumhiange i sha 11-12)
11-12. (a) Shighe u or pin se mpin u taver yô, ka nyi se hen sha mi cii ve se nan ikyaa? (Shi nenge foto kpaa.) (b) Tese ikyav er mpin u or una bugh se gbenda u lamen a nan kundu kundu yô.
11 Ikyav i tesen yô, aluer or u u eren tom hen ijiir i môm vea nan nan pine u er i hii ve u ember iyangemar ga yô, hen sha mi: Alaghga nan soo u fan aluer se kpa sea eren iniongo a mbagenev imôngo yô shinii? Shin alaghga nan pine nahan ka sha ci u, er se ember iyangemar ga yô, kwagh la una na mbatomov mba hen ijiir la vea kera biishi a mbagenev ga shinii? Se fatyô u lamen a nan sha gbenda u ishima ia kera za nan iyol ga yô. Se er kwagh ne nena? Se wuese nan kpishi er nan we se mba se eren tom a nan imôngo la cii ikyo yô. Se pase nan wang nana fa er se kpa se soo ser se luun vea mba se eren tom a ve imôngo la doo doo yô. Nahan alaghga kwagh ne una bugh se ian i lamen a nan kundu kundu, pasen nan kwagh u Bibilo i tese sha kwagh u iyange i mar yô.
12 Se fatyô u eren imbakwagh ne shighe u or nan pin se mpin u taver yô. Alaghga wanyemakeranta ugen ken makeranta wase nana kaa ér, doo u Mbashiada mba Yehova ma ve gem gbenda u ve nengen ieren i nomsoor yaven a nomsoor shin kwase yaven a kwase la. Nan ôr nahan ka sha ci u nan kav kwagh u Mbashiada ve ôron kwagh u ieren shon la ga shinii? Shin ka sha ci u ma or u hen tsombor u nan shin ijende i nan eren nahan shinii? Shin nan hen ér se kôr nomso mba yaven a nomso man kasev mba yaven a kasev ihyom shinii? A gba u se pase nan wang er se we ior cii ikyo, man er se nengen ser hanma or ngu a ian i tsuan kwagh u nan soo u eren yô. b (1 Pet. 2:17) Nahan alaghga se fatyô u pasen nan kwagh u Bibilo i ôr, man er aluer se mba dondon kwagh shon ve a hemba saan se iyol yô.
13. Aluer or nenge ér u nan Aôndo jighjigh la ka gbilinkwagh yô, u wase nan nena?
13 Shighe u se tagher a or u nan ne Aôndo jighjigh ga yô, se gba tôôn tsô ser se fa ityesen i nan ne jighjigh a mi la ga. (Titu 3:2) Ikyav i tesen yô, aluer wanyemakeranta ugen ken makeranta wou nan kaa ér, u nan jighjigh ér Aôndo ngu la ka gbilinkwagh di ye? U gba tôôn tsô wer nan na jighjigh a ityesen i i kaa ér akaauma cii gba duen iyol i a tsô la, shi nan fa i tsembelee? Mimi je, adooga mbagenev vande ôron kwagh la nan ungwa, ve nan kpa nan lu ôron ye. Nahan de hiin wer u puu ityesen la ga, kpa ker gbenda na wanyemakeranta la kwagh u nana va hen kwagh ker yô, er ngeren shin vidio nahan, gayô pine nan mpin u nana za hen sha mi yô. U fatyô u tesen nan ngeren shin uvidio mba sha kwagh u igbetar, mba ve lu sha jw.org la, gayô tindin nan a link u una za a nan her yô. Nahan alaghga nana va kar a ishima i nan nana tsua ma ngeren shin vidio ken mba ve lu her la, nana time sha mi. Aluer se er kwagh a nan sha icivir nahan yô, alaghga kwagh la una wase nan nana soo u seer fan kwagh u Bibilo i tese yô.
14. Ijiir yase i sha Intanet la yange i wase Niall nena ve fatyô u lamen a wanyemakeranta ugen ken kelase na, tesen un er akaa a mbagenev ve ôron sha Mbashiada mba Yehova la cii i lu mimi ga?
14 Anmgbian ugen ka gumor, iti na ér Niall, yange ijiir yase i sha Intanet la wase un u tesen er akaa a ior mbagenev ve ôron sha Mbashiada mba Yehova la cii i lu mimi ga yô. A kaa ér, “Wanyemakeranta ugen ken kelase wam yange a zer ôron a mo ér, zayol wam yô, mo m lumun a ityesen i mbasainsi ga, sha ci u akaa a mimi a mo ma m ne jighjigh a mi la cii, ka m hure kera, gema ka Bibilo i i lu takeda u ukwaghhir la m ne i jighjigh ye.” Er wanyemakeranta ne soo ér Niall a pase un atesen a Bibilo a a ne jighjigh a mi la ga yô, Niall kaa a na ér a za sha jw.org a za nenge henpe i nger ér “Science and the Bible” la. Wanyemakeranta ne za nenge. Niall va kaven nahan yô, a fatyô u lamen a na, pasen un er yange uma hii la. We kpa kwagh a fatyô u duen ken iniôngon you nahala.
WAAN NEN IYOL HEN TSOMBOR WEN IMÔNGO
15. Mbamaren vea wase mbayev vev nena ve, shighe u mba ve ze makeranta a ve imôngo la ve lu puun atesen a ve ne jighjigh a mi la kpa, vea lam a ve sha imo i legh legh?
15 Mbamaren vea fatyô u tesen mbayev vev er vea lam sha imo i legh legh shighe u or nan soo u puun atesen a ve ne jighjigh a mi la yô. (Yak. 3:13) Mbamaren mbagenev ka ve kar iyol vea mbayev vev shighe u ve lu eren mcivir u hen tsombor yô. Ka ve hen akaa a alaghga a va za pine shin a ôr a mbayev vev ken makeranta yô. Nahan ve lam sha mi shi ve tese ikyav er vea na ikyaa yô. Shi ve tese mbayev vev u ôron kwagh sha imo i legh legh, sha gbenda u a doo u ungwan yô.—Nenge ngeren u kiriki u a lu a itinekwagh ér “ Iyolkaren ia Wase Tsombor Wen” la.
16-17. Aluer icombor ngi karen iyol u nan ikyaa sha mbampin shighe u i lu eren mcivir u hen tsombor yô, kwagh la una wase mbayev nena?
16 Aluer icombor ngi karen iyol yô, mbayev ayol a ve kpa kwagh la una wase ve u lun a vangertiôr sha atesen a Bibilo shi pasen mbagenev er i hii ve ve ne a jighjigh yô. Ngeren mba i duen a mi hanma shighe sha itinekwagh i “Mbampin mba Agumaior a Pin La,” kua mba i yer ér “Ikyatakerada i Henen Kwagh a Mi sha Ci u Agumaior” la cii, mba sha jw.org/tiv. I er akaa ne ér a wase mbayev u lun a vangertiôr sha atesen a Bibilo a ve ne jighjigh a mi la, shi a wase ve u wan iyol i nan ikyaa sha mbampin ken mkaanem vem. Aluer se mba timen ken ngeren mbara kua ikyatakeda la vea mbayev asev shighe u se lu eren mcivir u hen tsombor yô, se cii se fa u pasen er i hii ve se ne jighjigh a atesen a ase la kundu kundu, sha gbenda u a doo u ungwan yô.
17 Gumor ugen iti na ér Matthew, a pase er mbamaren nav ve karen iyol vea na ken mcivir u hen tsombor ve kwagh la a wase un yô. Un vea mbamaren nav ka vea eren mcivir u hen tsombor yô, ve tôv sha akaa a alaghga a va za lam sha mi ken kelase na sha makeranta yô. A kaa ér: “Ka se hen sha mbampin mba alaghga mbagenev vea pine shighe u i lu lamen sha akaa shon yô, nahan se tôv sha mi, maa se kar iyol u nan ikyaa sha mfe u se zough a mi la. Ka mea fa wang er i hii ve m ne jighjigh yô, kwagh la a na m lu a vangertiôr, nahan m hemba ôron kwagh kundu kundu shighe u m lu lamen a ior yô.”
18. Mbakolose 4:6 tese ér ka nyi ia wase se?
18 Aluer se ta iwanger sha akaa wang, sha gbenda u ior a fatyô u nan jighjigh je kpa, mbagenev vea soo u lumun a kwagh u se ôr la ga. Kpa aluer se lam sha kwaghfan man sha imo i legh legh yô, kwagh la una wase ve. (Ôr Mbakolose 4:6.) U lamen a or sha akaa a u ne jighjigh a mi la ka inja vough er u gbidyen bol nan orgen nahan. Se fatyô u gbidyen bol la teghelee shin gbidyen shôt. Aluer se gbidye bol shon teghelee se na nan yô, nana fatyô u kôron, nahan se lu gbidyen yemen her. Kape aluer se mba lamen a ior sha kwaghfan man sha imo i legh legh ve, vea hemba soon u keghen ato a vese, nahan iliam yase ia za hemen je la. Kpa aluer or gba soon tsô ér nana nyiman kwagh a vese shin nana puu ityesen yase yô, ityôkyaa ngi i se za hemen u lamen a nan ga. (Anz. 26:4) Kpa ka ior cica cii vea er kwagh nahan ga. Jighilii yô, ior kpishi vea kegh ato.
19. Ka nyi i gbe u se umbur ve se lam sha imo i legh legh shighe u se lu pasen ityôkyaa i se ne jighjigh a kwagh u Bibilo i tese?
19 Akaa a se hen ne tese wang ér, aluer se hen u lun ishima legh legh yô, kwagh la una wase se kpishi je. Shighe u or nan lu pinen we mbampin mba van a anyiman, shin nan lu puun ityesen yase a ityôkyaa shio yô, er msen, sôn Yehova a na u agee a aa wase u u wan ishima lamen kundu kundu yô. Umbur wer, aluer ior mba a mbamnenge kposo kposo sha kwagh u u lu ôron ve la kpa, kwaghôron wou u kundu kundu la una fatyô u yangen anyiman. Shi aluer u lam sha imo i legh legh man sha icivir yô, kwagh la una mgbegha mbagenev mba ve kegh ato a we la vea gema gbenda u ve nengen se la, shi vea gema mnenge ve sha akaa a mimi a Bibilo i ôr la kpaa. Yô, ‘waan iyol keghen a kegh u pasen ityôkyaa’ i u ne jighjigh a akaa a Bibilo i tese la, ‘eren nahan a ishima i legh legh man sha icivir tsung.’ (1 Pet. 3:15) Sha mimi yô, ishima i legh legh ka agee, ka igbekera ga!
ICAM 88 Na M Fa Igbenda You
a Ngeren ne tese er se fatyô u pasen ityôkyaa i se ne jighjigh a atesen a ase la sha imo i legh legh shighe u ior ve hii u nyiman kwagh a vese shin puun a yô.
b Wea soo u fan er u er kwagh ne yô, nenge ngeren u a lu a itinekwagh ér “Ieren i Nomsoor Yaven a Nomsoor shin Kwase Yaven a Kwase la Ka Kwaghbo?” la, sha jw.org/tiv.
c U fatyô u zuan a akaawan a injaa ken ngeren mba sha jw.org mba i duen a mi hanma shighe sha itinekwagh i “Mbampin Mba Agumaior A Pin La,” man “Mbampin Mba Ior Ve Pin Hanma Shighe sha Kwagh u Mbashiada mba Yehova La.”
