NGEREN U TIMEN SHA MI 40
Ka Nyi i Lu Mgemshima u Mimi?
“M va ka sha u yilan . . . mbaasorabo sha u ve̱ gema asema.”—LUKA 5:32.
ICAM 36 Se Kura Ishima Yase
KWAGH U I TIM SHA MI KEN NGEREN NE YÔ *
1-2. Tor Ahaba man Tor Manase yange ve kaha kposo sha nyi, man ka mbampin mba nyi se lu timen sha mini?
DE SE hii timen sha kwagh u utor mbagenev uhar mba sha ayange a tsuaa la. U môm lu tor u tartor u Iserael u uipyaven pue la; ugen la lu tor u tartor u Yuda u uipyaven uhar la. Shin er ve lu uma sha ashighe kposo kposo nahan kpa, aerenakaa a ve wa zuan. Utor mban cii yange ve hendan a Yehova shi ve na ior nav ér kwaghbo. Shi hanma ve yange nan civir mbaaôndo mba aiev shi nan wua ior. Nahan kpa, utor mba uhar mban kaha kposo sha kwagh môm. U môm la yange er aferakaa zan zan kar kpen, kpa ugen la yô, yange va gema ishima, nahan i de un akaabo a vihin tsung a yange er la. Utor mbara lu an man ana?
2 Lu Ahaba, tor u Iserael, man Manase, tor u Yuda. Kwagh u a kaha sha kwagh u iorov mba uhar mban la una tese se akaa kpishi sha kwagh u mgemshima. (Aer. 17:30; Rom. 3:23) Ka nyi i lu mgemshima? Man ka nena ka se tese ser se gema ishima? Gba u se fa sha ci u, ka sea er isholibo yô, se soo ser Yehova ma a de se isholibo la. Se zua a mlumun sha mbampin mba uhar mban er se lu timen sha kwagh u utor mba uhar mban shi nengen kwagh u se fatyô u henen ken akaa a yange ve er la. Shi se nenge kwagh u Yesu yange tese sha kwagh u mgemshima yô.
KWAGH U SE FATYÔ U HENEN SHA KWAGH U TOR AHABA YÔ
3. Ahaba yange er nyi shighe u lu tor laa?
3 Ahaba lu tor u sha utaakaruhar u hemen tartor u Iserael u uipyaven pue la yô. Yange vôso Yesebel, wan u tor u tar u Shidon, tar u yôugh yôugh u u lu ikyua a tar u Iserael vegher u ken 1 Utor 18:13) Ahaba iyol na “er kwaghbo sha ishigh ki TER, hemba mba ve vande lun a na cii.” (1 Utor 16:30) Yehova lu nengen kwagh u Ahaba man Yesebel lu eren yô. Nahan kpa, Yehova zungwe ve mhôônom, tindi Eliya ér a ta ior icin ve gema ishima shi ve civir un, gayô shighe a va kar. Kpa Ahaba man Yesebel venda u keghen ato.
imbusutarimese la. Tar u Iserael kpa yange ua lu yôugh yôugh sha ci u ivese ve la. Kpa ivese shon gema na ikyurior i Iserael hemba eren Yehova kwaghbo cii. Yesebel lu kwase u civir aôndo u Baal. Nahan yange tuur Ahaba samber a kwaghaôndo u ndôhôshima, u i eren idya ken utempel nav kpoghuloo shi i naan iniav sha mbayev la. Sha shighe u Yesebel lu kwase-tor la cii, kwagh tser uprofeti mba Yehova. Yange na i wua uprofeti mbagenev kpishi. (4. Yehova yange kaa ér una tsaha Ahaba nena, nahan Ahaba er nena?
4 Tsô shighe va kuma u Yehova una er kwagh sha ikyaa la. Nahan a tindi profeti Eliya za pase Ahaba man Yesebel mtsaha u vea ya sha kwaghbo ve la yô. Lu u a tim tsombor ve jimin cii kera. Mkaanem ma Eliya mara na yô, Ahaba ure kpishi! Kwagh u kpiligh iyol yô, orlanenkwagh la “hide a iyol na ijime.”—1 Utor 21:19-29.
5-6. Ka nyi i tese ér Tor Ahaba yange gema ishima sha mimi ga?
5 Shin er Ahaba hide a iyol na ijime hen shighe la nahan kpa, akaa a yange hide er la tese ér yange gema ishima sha mimi ga. Cuku tsô kpa nôngo ér i de u civir Baal ken tartor na la ga. Shi taver ior asema ér ve civir Yehova ga. Ahaba yange tese ér un gema ishima ga sha igbenda igen kpaa.
6 Yange Ahaba va lôhôn tor u fan kwagh, Tor Yehoshafati u lu hemen tartor u Yuda la ér a kohol un vea nôngo ityav a Mbashiria yô, Yehoshafati kaa ér a de vea hii pinen profeti u Yehova nana pase ve kwagh u vea er sha ikyaa shon yô. Sha hiihii la, Ahaba venda mhen la, a kaa ér: “Or shi môm u sé pine nan imo i TER, ka Mikaia wan u Imla; kpa m kôr un ihyom, gadia er ma kwaghôron u profeti u dedoo sha a mo ga, saa kwaghbo tseegh.” Nahan kpa, ve lam a profeti Mikaia. Er Ahaba vande kaan nahan, Mikaia ôr un loho u doon ga di kpa keng! U iferor Ahaba ma gema ishima ma zamber a Yehova ér a de un kwaghbo la yô, de kôr profeti la wuhe ken purusu. (1 Utor 22:7-9, 23, 27) Shin er Tor Ahaba ker gbenda wuhe profeti u Yehova ken purusu nahan kpa, kwaghôron u profeti la yô, fatyô u yangen ga; kure sha mi kpee! Ahaba moughon ze ityav yô, i za wua un.—1 Utor 22:34-38.
7. Ahaba yange kpe nahan, Yehova pase ér yange lu nyi oro?
7 Ahaba kpen kera yô, Yehova pase er yange nengen Ahaba la. Shighe u Tor Yehoshafati za war ityav mbira hide hen ya na la, Yehova tindi profeti Yehu ér a za pase un yô, a za wase Ahaba ityav ka shami ga. Profeti Yehu kaa a na ér: “Doo u ú wasen mbaafereve, man mba kôron TER ihyom kpaa vé doo u ishimaa?” (2 Kron. 19:1, 2) Hen ase sha kwagh ne: Ahaba yange una gem ishima sha mimi nahan, profeti la ma kaa ér yange lu iferor man or u kôron Yehova ihyomo? Ei. Kwagh ne tese wang ér, shin er Ahaba tese ér un vaa afanyô nahan kpa, gema ishima jim jim ga.
8. Kwagh u Tor Ahaba er la tese se nyi sha kwagh u mgemshima?
8 Ka nyi se fatyô u henen ken kwagh u Ahaba er nee? Shighe u Eliya pase Ahaba mtsaha u una va sha tsombor na la, Ahaba er kwagh u dedoo. Yange hide a iyol na ijime sha hiihii la. Kpa akaa a yange hide er la tese ér yange gema ishima sha mimi ga. Sha nahan yô, ka u vaan afanyô sha kwaghbo u se er la tseegh i lu mgemshima ga. Hegen se time sha kwagh u Tor Manase,
nahan se hen kwagh u una wase se u fan kwagh u a lu mgemshima jim jim la.KWAGH U SE FATYÔ U HENEN SHA KWAGH U TOR MANASE YÔ
9. Manase yange er nyi shighe u lu tor laa?
9 Ahaba yange kpe anyom nga karen er 200 nahan yô, Manase tema tor sha tartor u Yuda. Asorabo a na yange ma hemba vihin aa Ahaba! Bibilo kaa ér: “A er ifer kpishi sha ishigh ki TER, sha u bamen Un.” (2 Kron. 33:1-9) Tor Manase yange ta atse a nanden mbaaôndo mbagenev iniav sha mi ken icighan tempel u Yehova, je shi er eev mbu Asherim, mbu i civir mbu sha idya i eren la, ver ker! (2 Kron. 33:1-9) Yange lu eren ahir shi veren ishima sha ishor i kpehen, shi lu a ukurayol. Heela tseegh ga, yange “haa awambe a ior mba ishôô inya kpishi je gande.” Wua ior kpishi je yô, “er wan na kar ken atô u usu,” sha u nan mbaaôndo mbaaiev nagh.—2 Ki. 21:6, 7, 10, 11, 16.
10. Yehova yange tsaha Tor Manase nena, nahan tor er nena?
10 Yehova yange tindi uprofeti Nav ta Tor Manase icin, kpa wa icintan ve la ikyo ga, er Tor Ahaba nahan. Ken masejime yô, “TER va a mbahemenev mba akumautya a tor u Ashiria sha [Yuda,] ve kôr Tor Manase sha uiwever, ve kange un sha mshirim ma togula, ve yem a mi ken Babilon.” Manase za lun ken purusu ken Babilon yô, a hide a hen sha aerenakaa a na zulee. Nahan “a hire a iyol na ijime tsung je, sha ishigh ki Aôndo u uter nav.” Shi “a zamber a TER, Aôndo na” ér a de un kwaghbo. Jighilii yô, Manase zer eren msen hen Yehova, ‘sônon Un’ gbem. Iferor ne lu geman ishima. Hii u nengen Yehova ér ngu “Aôndo na,” nahan gba uwer u eren msen hen a na ga.—2 Kron. 33:10-13.
11. Er i ôr ken 2 Kroniku 33:15, 16 nahan, Manase yange tese ér un gema ishima sha mimi nena?
11 Shighe karen yô, Yehova ungwa mbamsen mba Manase. Akaa a yange lu eren msen sha mi la na yô, Yehova nenge er gema ishima sha mimi yô. Nahan Yehova ungwa msen u Manase er zamber a na ér a de un kwaghbo shi a hide a na una lu tor her la. Manase yange er kwagh u fatyô la cii hen shighe ne sha u tesen ér un gema ishima sha mimi. Kwagh u Ahaba er ma shighe môm ga yô. Tor Manase yange de inja na la, shi venda a ior er ve de u civir mbaaôndo mba aiev, hide lu taver ve asema ér ve civir Yehova. (Ôr 2 Kroniku 33:15, 16.) Yange gba u Manase una lu a ishimataver kua jighjigh u nan ve una fatyô u eren kwagh ne ye, sha ci u vande vihin ior nav man tsombor na kua uityombaiorov nav cii, ve er kwaghaôndo u aiegh anyom kpishi. Kpa Tor Manase va been iyol yô, a nôngo ér una sôr mbamzeyol mbagenev mba lu un va a mi la. A shi nan kpa lu un tese Yoshia, wan u wan na, u va hingir tor shi fa kwagh yum la ye.—2 Utor 22:1, 2.
12. Kwagh u Manase er la tese se nyi sha kwagh u mgemshima?
12 Ka nyi se fatyô u henen ken kwagh u Manase Ps. 86:5) Yehova una de mba ve gem ishima sha mimi la kwaghbo ve.
er laa? Yange hide a iyol na ijime, shi er msen, zamber Aôndo ér a zungwen un mhôônom, shi de aferakaa a na la. Yange nôngo kpoghuloo ér una sôr mbamzeyol mba va a mi la, shi er kwagh u fatyô la cii sha u civir Yehova shi wasen mbagenev kpaa ér ve er nahan. Er kwagh u Manase ne a tese yô, mba ve hembe eren asorabo a vihin la je kpa vea fatyô u lun a ishimaverenkeghen. Kwagh ne ka ikyav i tesen wang er Yehova Aôndo a ‘doo shi a keghen iyol u den kwaghbo’ yô. (13. Tese ikyav sha kwagh u una wase se u fan kwagh u vesen u a lu ken mgemshima yô.
13 Manase yange vaa afanyô sha asorabo a na tsô maa de ga. Kwagh la tese se kwagh u vesen sha kwagh u mgemshima. De se tese ikyav: U za wer u za yam beredi, maa orteen beredi la na u ijikyegh. U ya ijikyegh la a kuma u wee? Ei, a kuma u ga! Aluer or shon pase u er ijikyegh i lu kwagh u vesen u ka i er beredi a mi ye? Una pase u nahan tsô maa u idee? Ei, u ide ga! Kape hen Yehova kpa i lu je la. Yehova ka a soo ér or u nan er isholibo la nana gema ishima sha mimi. Aluer nan vaa afanyô sha isholibo i nan la yô, doo. Afanyô a vaan ka kwagh u vesen u or ka nan er u tesen ér nan gema ishima yô. Kpa afanyô a vaan tseegh kuma ga. Ka nyi igen kpaa ka i gba u orsholibo nana ere? Se hen kwagh kpishi ken injakwagh i kôron ken ishima i Yesu yange ôr yô.
KWAGH U KA A TESE ÉR OR GEMA ISHIMA SHA MIMI YÔ
14. Wan u undu ter na ken injakwagh i Yesu la yange hii u tesen ér un gema ishima nena?
14 Yesu yange ôr injakwagh igen i doon kpishi sha kwagh u wan u undu ter na yô. Ka ken Luka 15:11-32. Gumor ugen hendan a ter na, undu ya, yem “ken tar u icaa je.” Yemen yô, za nyôr u eren dang. Nahan kpa, uma va taver un. Tsô a hide a hen sha abumeakaa a yange tsua u eren la zulee. A nenge er yange hemba kpen un iyol shighe u lu hen ya u ter na la yô. Gumor la mase “kaven ibumegh nagh,” er Yesu ôr nahan. Maa a kaa ér una hide a yem hen ya u ter na, una zamber ter na a de un kwaghbo. Kwagh u gumor la kav er akaa a un tsua u eren la a lu abumeakaa la tseegh kpa lu kwagh u vesen. Kpa ngura tseegh kumaa? Ei. Yange gba u una de uma la!
15. Wan u undu ter na ken injakwagh i Yesu la yange tese ér un gema ishima sha mimi nena?
15 Wan u undu ter na la yange er kwagh ugen u tesen ér un gema ishima sha mimi. Yange mough ken tar u icaa la, cin hide hen ya u ter na. Gbe lamen a ter na yô, a kaa ér: “M er Aôndo u sha la kwaghbo, kua we kpaa. M kera kuma u a yilam ér wan wou ga.” (Luka 15:21) Er wan la pase kwaghbo na sha mimi nahan yô, tese ér yange soo ér Yehova a hide a lumun un. Shi yange kav er ieren na la na ter na ishimavihin yô. Nahan kegh iyol u eren kwagh u fatyô la cii sha u i hide i doo ter na a na, je yô soo ér ter na a gema eren kwagh a na er ka ma or u a tôô nan ijodo nahan! (Luka 15:19) Injakwagh ne ka di kwagh u doon ungwan tseegh ga. Doo u mbatamen mba ken tiônnongo vea hen sha akaawan a a lu ker la shighe u ve lu nôngon ér vea fa, aluer or u nan er isholibo i vesen la nan gema ishima sha mimi yô.
16. Ashighe agen a taver mbatamen u fan ér or gema ishima sha mimi sha ci u nyi?
16 Mbatamen ka vea gba nôngon ér vea fa aluer or u nan er isholibo la nan gema ishima sha mimi yô, ka i yina ve ga. Sha ci u nyi? Mbatamen vea fatyô u nengen or ken ishima ga. Nahan ka keng vea soo ér anmgbian ve la nana tese sha ieren i nan ér mimi je kwagh u yange nan er la doo nan ga. Ashighe agen or a er isholibo i vihin kpishi je yô, mbatamen vea tema u tôvon sha mi vea nan kpa, a taver ve u nan jighjigh ér nan gema ishima sha mimi.
17. (a) Ka nyi i tese ér aluer orsholibo nan ure je kunya kôr kpa, nan gema ishima sha mimi ga? (b) Er i pase ken 2 Mbakorinte 7:11 nahan, a gba u or u nan gem ishima sha mimi la nana er nena?
17 De se tese ikyav. Anmgbian er idya kwa kimbir kimbir je kuma anyom imôngo. Kpa a ker iwasen ga, a yer. Kwase na shin nom na man azende a na kua mbatamen cii fa ga. Ken masejime yô, mbatamen va fa kwagh u a er la. Nahan ve tema a na. Ve tese un kwagh u a ne ve ve fe ér a er idya yô. Maa a lumun ér ka kwagh u un er je la, shi a hingir gbuu je kunya kôr. Kpa ngura tese ér a gema ishimaa? Ka keng mbatamen mba ve lu nengen sha zayol na la vea soo u nengen ér a er kwagh hemba u uren tseegh tsô la. Sha ci u a er isholibo i vesen ne ka sha lan ga, shi ka kwa môm tseegh ga; ka kwa kimbir kimbir, anyom imôngo je. Bee kera yô, ka un iyol na a pase isholibo na la ga, kpa ka orgen nan fe kwagh sha mi, nan za ôr mbatamen ye. Nahan a gba u mbatamen vea nenge a ikyav i tesen ér mimi je orisholibo la gema mnenge na sha kwagh u idya; a de ieren la shi kera ngu a mhen u eren idya ga. (Ôr 2 Mbakorinte 7:11.) A gba u shighe a kar naleghaa je ve nana er akaa a tesen ér nan gema ishima sha mimi la ye. Nahan a gba u a dugh nan ken tiônnongo u Kristu kera.—1 Mbakorinte 5:11-13; 6:9, 10.
18. Or u i dugh nan ken tiônnongo kera la nana fatyô u tesen ér nan gema ishima sha mimi nena, nahan nyi ia ere?
18 Kwagh u or u i dugh nan ken tiônnongo kera la nana er ve a tese ér nan gema ishima sha mimi yô, saa nana vaan mkombo hanma shighe shi nana dondon kwaghwan u mbatamen, nana eren msen shi nana henen Bibilo hanma shighe. Shi nana ver ishima nana palegh akaa a yange na ve nan er isholibo la. Aluer nan er kwagh u nan fetyô la cii sha u hiden lun vea Yehova kôôsôô yô, ka keng Yehova una de nan isholibo la vindi vindi, shi mbatamen vea hide a nan ken tiônnongo. Shighe u mbatamen ve lu nôngon ér vea fa
aluer orsholibo nan gema ishima sha mimi yô, ka ve nenge sha akaa a yange na ve nan er isholibo la. Nahan hanma isholibo yô, ka ve ver ishima ve tôv sha mi vighe vighe.19. Or ka nan gema ishima sha mimi nena? (Esekiel 33:14-16)
19 Er i vande pasen nahan, aluer or vaa afanyô sha isholibo i vesen i nan er kpa, afanyô a vaan tseegh kuma ga. Saa nana gema mnenge u nan sha kwagh u isholibo shon shi nana dugh mhen u eren i ken ishima i nan kera, nana gema eren akaa a tesen ér mimi je nan gema ishima. Akaa shon yô, ka u den iferkwagh i nan la, hiden eren kwagh er atindi a Yehova a tese la. (Ôr Esekiel 33:14-16.) Kwagh u vesen yô, ka u orsholibo la nana hide nana lu ken bem vea Yehova.
WASE MBA VE ER ASORABO LA VE GEMA ISHIMA
20-21. Se wase or u nan er isholibo i vesen la nena?
20 Shighe u Yesu lu eren tom na u pasen kwagh shin tar la, a pase kwagh u vesen u a lu ken tom shon yô. A kaa ér: “M va sha u Me yila . . . mbaasorabo, sha u ve̱ gema asema yô.” (Luka 5:32) Se kpa gba u a lu isharen yase je la. Aluer se fa ser ma ijende yase i sôngo sôngo er isholibo i vesen nahan, se er nena?
21 Aluer se ôr mbatamen kwagh sha mi ga yô, se wase ijende yase la ga, nahan kwagh a tser nan. Se fatyô u yeren isholibo la ga sha ci u Yehova ngu nengen. (Anz. 5:21, 22; 28:13) U fatyô u wasen ijende you sha u umbur un wer mbatamen soo u wasen un. Aluer a soo u pasen mbatamen isholibo na ga yô, ôr mbatamen kwagh sha mi. Kwagh la una tese ér mimi je u soo u wasen un. Gba hange hange u mbatamen vea wase un, gayô Yehova una pav ijende a na!
22. Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren u dondon laa?
22 Nahan kpa, aluer or er isholibo i vihin kpishi shi nan er i kwa kimbir kimbir anyom kar, nahan mbatamen kure nan ijir ér gba keng u a dugh nan ken tiônnongo kera di ye? A tese ér ve zungwe nan mhôônom gaa? Ken ngeren u dondon la, se time sha gbenda u Yehova a tsahan mbaasorabo sha mhôôn la vighe vighe, shi se nenge er se fatyô u dondon ikyav na la yô.
ICAM 103 Mbakuran Mba I Ne Ve, Ve Lu Uiyua La
^ Ikyum. 5 Ka sea gema ishima sha mimi yô, se vaa afanyô sha kwaghbo u se er la tseegh tsô ga. Ken ngeren ne, se nenge ikyav sha kwagh u Tor Ahaba man Tor Manase kua wan u undu ter na ken injakwagh i Yesu ôr la. Nahan se fa kwagh u a lu mgemshima jim jim yô. Ngeren ne shi time sha akaa a ka i gba u mbatamen vea hen sha mi sha u vea fa aluer anmgbian u nan er isholibo i vesen la nan gema ishima sha mimi yô.
^ Ikyum. 60 NGEREN U PASEN FOTO: Tor Ahaba na zwa sha ishimavihin ér mbakuran un ve kôr Mikaia, profeti u Yehova ve za wuhe ken purusu.
^ Ikyum. 62 NGEREN U PASEN FOTO: Tor Manase kaa a mbatomov ér ve vihi ieev mbi yange un ver ken tempel u Yehova la.
^ Ikyum. 64 NGEREN U PASEN FOTO: Wan u undu ter na la za mough ken tar u icaa u hiden, a zende je a vôr, va te ashe ken ica nengen a ya na yô, ishima gba un ishimi.