1, 2. (a) Ka mbamtaver mba nyi mbavannya kpishi nyian ve tagher a mini? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.) (b) Apostoli Paulu umbur se nyi ken Bibilo, man ka mbampin mba nyi kwagh ne a ve a mini?

SHIGHE u Anmgbian Osei, ^[1] lu a hingir Orshiada ga la, mough ken tar u Ghana yem ken Yuropa. Kwagh ne er hemba anyom 30 hegen. A kaa ér: “Ica gba ga tsô m kav er ior kpishi wa ikyo sha kwagh wam ga yô. Shi mlu u ahumbe a hen ijiir la kpa kpiligh mo iyol. Yange m undun tashan u girgir i purugh la yô, maa wuhe gba a mi kôrom mo, je yô m gever mliam.” Er Osei fa zwa u i lamen hen ijiir la tsembelee ga yô, fatyô u zuan a tom u injaa ga je hemba inyom jimin. Er lu ica a tsombor na yô, a nenge wener un ngu tswen shi i sar un u nengen a ior nav.

² Hen ase er u soo wer ior ve er kwagh a we shighe u u nyer ken imba mlu la yô. Aluer u za nyôr ken Iyou i Tartor, maa i ngohol we tsembelee shi kwagh gba or sha kwagh u mluyol wou shin tar wou ga nahan, a doo u ga he? A doo u yum! Jighilii yô, Bibilo taver Mbakristu mba mimi ishima ér: “De hundu nen ishima u eren dedoo a mbavannya ga.” (Heb. 13:2) Sha nahan yô, de se time nen sha  mbampin mba ve dondo ne. Ka ve je ne: Yehova nengen mbavannya nena? Gba u se nyôôso gbenda u se nengen mbavannya la sha ci u nyi? Man se fatyô u wasen mbavannya vea tema hoghom hoghom ken tiônnongo wase nena?

3, 4. Ekesodu 23:9 tese gbenda u Aôndo soo ér Mbaiserael ve eren a mbavannya la nena, man lu sha ci u nyi?

³ Yehova yange dugh a ior nav ken Igipiti kera yô, a na ve atindi kpishi a a tese ve u wan ior kpishi mba ve lu vea ve imôngo, kpa ve lu Mbaiserael ga la ikyo yô. (Eks. 12:38, 49; 22:21) Er ashighe kpishi uma ka a taver mbavannya yô, Yehova yange tese ve dooshima sha u wan ve ikyo. Gbenda môm u Yehova tese ve ikyo i wan yô, lu ian i na ve i yaren twar la.​—Lev. 19:9, 10.

⁴ Yehova yange na Mbaiserael wada ér ve naan mbavannya icivir ga, kpa gema zamber a ve ér kunya u kôron ve a mbavannya. (Ôr Ekesodu 23:9.) Yange ve fa er lu ve shighe u ve lu ‘shir’ la yô. Ikyav tese ér, cii man Mbaheberu ve hingir ikpan je kpa, Mbaigipiti nyaghen ve sha ci u mluyol ve shin kwaghaôndo u ve eren la. (Gen. 43:32; 46:34; Eks. 1:11-14) Yange Mbaiserael ya ican kpishi shighe u ve lu ushirmbaiorov la, kpa Yehova soo ér ve eren kwagh a shiror u nan lu hen atô ve la, “er ka or u tar la jim” yô.—Lev. 19:33, 34.

5. Ka nyi ia wase se ve se wa mbavannya ikyo, er Yehova nahana?

⁵ Nyian ne kpa, se fatyô u lun a vangertiôr ser, kwagh gba Yehova sha kwagh u ushirmbaiorov mba ve ze mbamkombo ken atôônanongo ase la. (Dut. 10:17-19; Mal. 3:5, 6) Er ushirmbaiorov ka ve fa zwa u i lamen ape ve yem la ga, shi i eren a ve sha inja ga yô, doo u se gbidye kwar sha mbamtaver mba ka ve tagher a mi ne, nahan se ker igbenda i zungwen ve mhôônom shi eren a ve kundu kundu.​—1 Pet. 3:8.

6, 7. Mbakristu mba sha ayange a mbaapostoli la, yange ve sôr zayol u mbavia a mbavia u lu hen atô ve taveraa la nena?

⁶ Mbakristu mba sha ayange a mbaapostoli la, palegh ieren i mbavia a mbavia i i ya tor ken Mbayuda la. Sha iyange i Pentekosti u ken inyom i 33 la, mba ve lu ken Yerusalem la tese erdoo hen mba ve due ken ityar igen kposo kposo, mba ve sember hingir Mbakristu la. (Aer. 2:5, 44-47) Er Mbakristu mba ve lu Mbayuda mbara er kwagh a mbananjighjigh a ve imôngo mba ve due ken ityar igen la doo doo yô, tese je ér ve kav kwagh u a lu “erdoo” yô, inja na yô, ka u “eren dedoo a mbavannya” je la.

⁷ Nahan kpa, er nôngo u Mbakristu u sha ayange a tsuaa la lu vesen la, ikyaa i kwagh u mbavia a mbavia la due hen atô ve. Mbayuda mba ve lamen zwa Grika la gba ahon ér mba eren kwagh a kasev vev mba côgholov sha inja ga. (Aer. 6:1) Mbaapostoli yange ve sôr zayol ne sha u tsuan iorov utaankaruhar ér ve nenge ér i er kwagh a hanmô or sha inja. Nomsombaiorov mban cii yange ve ya ati ken zwa Grika, nahan kwagh ne tese je ér mbaapostoli mban yange ve soo u been a zayol u mbavia a mbavia u lu hen atô u Mbakristu mba sha ayange a tsuaa la.​—Aer. 6:2-6.

8, 9. (a) Ka nyi ia fatyô u tesen ér se mba a dugh ieren i mbavia a mbavia shin i kaan ihyagh a kwavyolough wase la ken a vese kera ga? (b) Ka nyi i gbe kpee u se dugh ken ishima yase kera? (1 Pet. 1:22)

⁸ Kwagh u ityô yase ka a bende a vese tsung, ka sea fa shin sea fa ga kpaa. (Rom. 12:2) Kwagh ugen yô, alaghga ka se ungwa mbawanndor a vese shin mba se eren tom a ve shin se ze makeranta ijiir i môm a ve la, ve ôr akaa geseghee sha mba ve dugh ajiir agen, shin ityô ve i lu kposo gayô kwavyolough ve u kaha la. Mbamnenge mba vough ga mban ka ve bende a vese tsung-nu? Shi aluer or ta asenge sha kwagh u tar wase, je yô alaghga nan  ôr kwagh u ma ieren i ityô yase za kar ikyaa inya nahan, ka se er nena?

⁹ Apostoli Peteru yange lu a ieren i mbavia a mbavia la ken ishima sha mba ve lu Mbayuda ga la shighe kar, kpa kure kure tsô dugh mnenge u vough ga ne ken ishima na kera. (Aer. 10:28, 34, 35; Gal. 2:11-14) Se kpa, aluer se nenge ser ieren i mbavia a mbavia shin i kaan ihyagh a kwavyolough wase la ngi ken a vese cuku tseegh kpa, doo u se nongo kpoghuloo se dugh i ken ishima yase kera. (Ôr 1 Peteru 1:22.) Se fatyô u gbidyen kwar nengen er or wase môm kpa nan kom u a war nan ga yô, sha ci u se cii se yina, sea due ken tar u nyi je kpaa. (Rom. 3:9, 10, 21-24) Nahan a er nan ve se nenge ser se hemba orgen jimi? (1 Kor. 4:7) Gba u se lu a mnenge u apostoli Paulu lu a mi la. Yange wa Mbakristu mba i shighe ve mkurem a na imôngo la kwagh kaa ér: ‘Ne kera mba mbavannya kua ushirmbaiorov ga, kpa ne mba mba ken ya u Aôndo je.’ (Ef. 2:19) Aluer se nôngo kpoghuloo se dugh mnenge u vough ga, u sha kwagh u mbavia a mbavia la ken a vese kera yô, kwagh la una wase se se har orhe iyol.​—Kol. 3:10, 11.

10, 11. Gbenda u Boashi er kwagh a Rutu, u lu kwase u ken Mbamoabi la, tese ér yange lu a mnenge u Yehova sha kwagh u mbavannya nena?

¹⁰ Gbenda u Boashi er kwagh a Rutu, u lu kwase u ken Mbamoabi la, tese wang je ér yange lu a mnenge u Yehova sha kwagh u mbavannya. Zum u Boashi za u za nengen sule na sha shighe u sunda la, a nenge er kwase u ken tar ugen lu yaren twar sha gbashima ken ijime i mbasundav nav yô. Er Boashi ungwa ér Rutu pine ian cii ve hii u yaren twar, shin er lu a ian gbangelaa i eren nahan yô, a na Rutu ian gbanger gbanger ér a yar twar zan zan a kua ken atô u aile je kpaa.—Ôr Rutu 2:5-7, 15, 16.

¹¹ Iliam i Boashi vea Rutu la tese wang ér, yange kwagh gba un sha kwagh u Rutu man mlu u taver tsung u lu ker sha ci u lu shir ken tar ugen la. Heela tseegh ga, yange kaa a Rutu ér a lu vea ônkasev nav sha er mbayevnomso mba ve lu eren un tom mbara vea za un iyol ga yô. Shi yange nenge ér Rutu ngu a kwaghyan man mngerem kuma un, vough er mbatomov nav mba sha tôndo la nahan je kpaa. Kwagh ugen yô, Boashi yange lam a icankwase u lu shir ken tar na la sha icivir, shi taver un ishima.​—Rutu 2:8-10, 13, 14.

12. Aluer se mba a ieren i kundu kundu yô, kwagh la una fatyô u benden a mbahev mba ve dugh sha ajiir agen la, sha gbenda u injaa nena?

¹² Boashi yange er a Rutu doo doo sha ci u dooshima u tangen iyol ga u Rutu tese Naomi, u lu ngô u nom na la tseegh tsô ga, kpa shi doo un kpishi er Rutu hingir kwase u civir Yehova yô. Jighilii yô, erdoo u Boashi la lu u tesen dooshima u mimi u Yehova la hen kwase u va u va ‘keren ijiir i memen shin akper a TER Aôndo u Iserael’ la yô. (Rutu 2:12, 20; Anz. 19:17) Nyian kpa, aluer se mba a ieren i kundu kundu la yô, kwagh la una wase “ior cii” vea fa mimi shi vea nenge er Yehova a soo ve yô.—1 Tim. 2:3, 4.

13, 14. (a) Gba u se nôngo kpoghuloo se vanden sughun mbavannya mba ve ve hen Iyou i Tartor yase la sha ci u nyi? (b) Aluer uwer ka u gba se u vanden sughun mba ve dugh ijiir igen yô, se er nan ve se fatyô u dughun ieren ne ken a vese kera?

¹³ Se fatyô u eren a mbahev mba ve dugh sha ajiir agen la doo doo shighe u ve ve ken Iyou i Tartor yase la, sha u sughun ve kigh kigh za van. Alaghga se nenge er ushirmbaiorov mban ashighe agen ka ve cian ashe, nahan ve soo u lun kwagh ve yô. Alaghga vea nenge ér ve gba kwagh sha ishigh ki ior mba ken tar ugen shin mba kwavyolough ve u kaha a u ve la ga sha ci u ve gba ican gayô aeren a ityôô a ve kaha yum. Sha nahan yô, doo u se vande sughun ve shi se er a ve kundu kundu shi se tese ve ser se wa ve ikyo sha mimi. Aluer u ngu a ikyagh ki tomough yasegh ki i yer ér JW Language app la yô, u fatyô u eren tom a mi sha u henen fan igbenda kposo kposo i sughun mbahev ken zwa ve u ityôô la.—Ôr Mbafilipi 2:3, 4.

 ¹⁴ Alaghga uwer a gba u za vanden sughun mba sha ajiir agen la. Aluer u soo u dughun mnenge ne ken a we kera yô, u fatyô u vanden ôron ve kwagh wou. Nahan ica a gba ga tsô, u kav er ne kaha kpishi ga, shi hanma ityô yô, i lu a aeren a doon man a doon ga cii yô.

15. Ka nyi ia wase se ve se hemba fan er se eren kwagh a mba ve lu nyôôso akaa ken uma ve ken tar u he u ve yem shir ker laa?

¹⁵ Aluer u soo wer u wase mbagenev ve tema hoghom hoghom ken tiônnongo yô, pine iyol you sha mimi wer, ‘Aluer m ngu shir ken tar ugen nahan, me soo mer ior ve eren a mo nena?’ (Mat. 7:12) Waan ishima a mba ve lu nyôôso akaa ken uma ve sha er vea fatyô u lun ken tar u he u ve yem shir ker la. Sha hiihii la, alaghga se fatyô u fan gbenda u ve henen shin ve eren kwagh ken uma ve la vindi vindi ga. De keren wer ve lumun a aeren a ityôô a ou ga, kpa gba lumun a gbenda u ve eren kwagh la tsô.—Ôr Mbaromanu 15:7.

16, 17. (a) Ka akaa a nyi nahan se fatyô u eren ve se hemba lun kôôsôô a mba aeren a ityôô a ve a kaha kposo a ase laa? (b) Ka sha igbenda i nyi jighilii nahan se fatyô u wasen ushirmbaiorov mba ve lu ken tiônnongo wase laa?

¹⁶ Aluer se hen se fa kwagh u tar kua aeren a ityôô a ior mba ve va lu shir ken tar wase la yô, alaghga a hemba lun se ican ga u eren kwagh a ve. Zum se lu eren mcivir wase u hen tsombor yô, se fatyô u tôôn shighe timen sha kwagh u ior mba se fe ve ga, mba ve lu hen tiônnongo shin haregh wase la. Gbenda ugen u se seer kporom ikyua a mba ve lu shir ken tar wase yô, ka sha u lôhôn ve iwer hen ya wase. Er Yehova a “bugh hunda u jighjigh u nan sha ci u atôatyev” yô, se di se fatyô u bughun hunda wase sha ci u mbavannya mba ve lu “mbananjighjigh” a vese imôngo la ga he?—Aer. 14:27; Gal. 6:10; Yobu 31:32.

¹⁷ Aluer se mba teman imôngo vea tsombor u u lu shir ken tar wase la yô, se hemba fan er ve lu nôngon kpoghuloo sha u vea dondo aeren a ityôô a ase yô. Kpa alaghga se kav ser gba u se na ve iwasen sha er vea hen zwa wase  u ityôô la yô. Kwagh ugen yô, se fatyô u zan a ve hen mbatomov mba gomoti mba hen ityônya la sha er vea wase ve vea zua a ya shin tom u injaa kpa? Aluer se er ambaakaa ne yô, kwagh la una gema uma u mba ve civir Yehova a vese imôngo la sha gbenda u vesen.—Anz. 3:27.

18. Ka ikyav i nan ior icivir shi lun a iwuese i nyi nahan mba ve lu ushirmbaiorov nyian la vea fatyô u dondono?

¹⁸ Jighilii yô, mba ve lu shir la kpa gba u vea nôngo sha afatyô ve cii vea gema eren kwagh er i eren ken tar u he u ve lu shir ker la nahan. Rutu ver ikyav i dedoo sha gbar ne. Hiihii yô, yange tese icivir sha aeren a ityôô a tar u he u yem shir ker la, sha u pinen ian cii ve hiin twar u yaren ye. (Rutu 2:7) Yange nenge ian ne beelee, inja er gba keng keng u mbagenev vea na un ian i yaren twar ga. Sha uhar yô, yange tese iwuese sha igbenda kposo kposo i i zungwe un mhôônom la. (Rutu 2:13) Aluer ushirmbaiorov kpa mba tesen imba ieren i dedoo la yô, ior mba hen tar u ve lu shir her la man mbananjighjigh a ve imôngo cii vea naan ve icivir je ka u henen a hen ga.

19. Ka atôakyaa a nyi se lu a mi a a ne ve se ngohol mbavannya mba ve lu hen atô wase laa?

¹⁹ Saan se iyol kpishi er sha mhôônom ma Yehova ma zungwen yô, a ne ior mba ken hanma tar cii ian i ungwan loho u dedoo yô. Shighe u ve lu ken tar ve la, alaghga ve fatyô u henen Bibilo shin kohol imôngo a ior mba Yehova gbar gbar ga. Kpa hegen u ve zough a ian i kohol a vese imôngo ne, doo u se wase ve sha er vea kera nengen ér mba mbavannya hen atô wase ga he? Aluer se mba eren a ve doo doo, shin er se lu a kwagh ave kpishi ga shi se fatyô u nan ve iwasen kpishi ga nahan kpa, se fatyô u tesen ve er ve doo Yehova ishima yô. Er se lu “mbakaven Aôndo” yô, de se er nen kwagh u se fetyô la cii sha u ngohol mbavannya mba ve lu hen atô wase la.—Ef. 5:1, 2.