NGEREN U TIMEN SHA MI 14
Mbatamen Za Nen Hemen u Kaven Apostoli Paulu
“Hingir nen mbakaven mo.”—1 KOR. 11:1.
ICAM 99 Anmgbianev mba Hanma Tar Cii
KWAGH U I TIM SHA MI KEN NGEREN NE YÔ *
1-2. Ikyav i apostoli Paulu la ia wase mbatamen nyian nena?
APOSTOLI PAULU yange soo anmgbianev nav. Yange er tom u nengen sha a ve la kpoghuloo. (Aer. 20:31) Kwagh ne na yô, apostoli Paulu doo anmgbianev mba nomso man mba kasev ishima kpishi. Ikyav i tesen yô, kwagen la, er mbatamen mba ken Efese fa ér ka u a tsa kpa vea kera nenge a Paulu ga yô, ve vaa kpishi. (Aer. 20:37) Mbatamen asev mba ve eren tom kpoghuloo, mba anmgbianev vev mba nomso man mba kasev ve doo ve ishima kpishi la kpa kape ka ve er kwagh u ve fetyô la cii u wasen ve je la. (Fil. 2:16, 17) Nahan kpa, ashighe agen ka i taver mbatamen u eren hanma kwagh u i gbe u vea er yô. Ka nyi ia wase ve u eren akaa a i gbe u vea eren la cica ciili?
2 Mbatamen asev mba ve eren tom kpoghuloo la vea fatyô u nengen ikyav i Paulu la. (1 Kor. 11:1) Paulu yange lu a tahav mbu mbatyomov ve lu a mi la ga, kpa lu orumace u yinan di vough er se nahan. Ashighe agen yange i gba u una nôngo kwagh kpoghuloo ve, una er kwagh u vough ye. (Rom. 7:18-20) Shi yange lu a mbamzeyol kpishi mba lu nôngon a mi yô. Kpa Paulu gba uwer ga, shin vôr a tom u lu eren sha ci u anmgbianev nav la ga. Aluer mbatamen mba dondon ikyav i Paulu la yô, vea za hemen u eren Yehova tom saan saan, shighe u ve tagher a mbamzeyol je kpaa. De se nenge er vea fatyô u eren kwagh ne yô.
3. Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren ne, man ka nyi igen kpa ngeren ne una wase se u fana?
3 Ken ngeren ne, se lu timen sha akaa anyiin a aa fatyô u taver mbatamen yô: (1) u zuan a shighe eren tom u pasen kwagh la kpoghuloo kua ityom igen i i gbe u vea er la cii. (2) u zuan a shighe taver anmgbianev vev mba nomso man mba kasev asema (3) u wan ishima a mbamyen vev, man (4) u wan ishima a mbamyen mba mbagenev mba ve eren tom a ve imôngo la. Se lu timen nengen er Paulu yange a nôngo a hanma zayol ken mba se ter ne ve môm kpa hemba un ga la, man er mbatamen vea fatyô u dondon ikyav na la yô.
U ZUAN A SHIGHE U EREN TOM U PASEN KWAGH LA SHI EREN ITYOM IGEN CII
4. Er nan ve ashighe agen ka i taver mbatamen u veren ikyav i dedoo ken tom u kwaghpasen laa?
4 Ityôkyaa i kwagh ne una fatyô u taver mbatamen yô. Mbatamen ka ve lu a ityom igen kpishi i seer sha tom u hemen kwaghpasen la. Ikyav i tesen yô, mbagenev kpishi ka i gba u vea hemen mkombo u ken atô u kasua la, shin vea hemen Bibilo i Henen ken Tiônnongo. Shi ka i gba u vea wa iyol sha akaaôron agen. Ka ve eren tom u tsaase mbashiren tiônnongo la kpoghuloo, shi i doo ve u taver anmgbianev mba nomso man mba kasev asema. (1 Pet. 5:2) Mbatamen mbagenev mba eren tom u maan Ayou a Tartor kua ayou agen sha ci u Yehova shi sôron a. Nahan cii kpa, tom u hemban cii u mbatamen ve eren yô, ka tom u pasen loho u dedoo, er hanma orpasenkwagh ken tiônnongo kpa i lu nahan.—Mat. 28:19, 20.
5. Paulu yange ver ikyav i nyi ken tom u pasen kwagh laa?
5 Paulu ver ikyav. Kwagh u yange wase Paulu u nôngon a zayol ne yô, ka kwaghwan na u ken Mbafilipi 1:10 la, a kaa ér: “Ma ne fe akaa a a hembe lun a inja la.” Paulu yange dondo kwaghwan na ne. Yange i wa un tom ér a pase kwagh, nahan er tom shon anyom kpishi, man ken anyom la cii, lu tom u pasen kwagh ne hemba lun kwagh u vesen ken uma na ye. Lu pasen kwagh “ken igbar man sha uya uya.” (Aer. 20:20) Yange veren a ver shighe u pasen kwagh ken iyange ga, shin pasen kwagh iyange i môm tseegh ken kasua ga. Hanma ijiir i a lu man hanma shighe u ian i due cii, yange a pase kwagh! Ikyav i tesen yô, shighe u lu ken Atene lu keghen mbagen mba ve pasen kwagh a na imôngo la, yange pase ior mbagen mba duen ati loho u dedoo, nahan mbagen ken a ve ngohol loho la. (Aer. 17:16, 17, 34) Shin er Paulu ‘lu ken purusu’ nahan cii kpa, lu pasen mba ve lu van hen a na la kwagh.—Fil. 1:13, 14; Aer. 28:16-24.
6. Paulu yange tese mbagenev u eren nyi?
6 Paulu yange eren kwagh a shighe na sha inja. Hanma shighe yange una zaan u za eren tom u pasen kwagh la mape yô, a lôhô mbagenev ve za vea na. Ikyav i tesen yô, yange za zende na u mishen u hiihii la vea Yohane u i yilan ér Marku la. Zende na u sha uhar la di za vea Timoteu. (Aer. 12:25; 16:1-4) Paulu yange tese nomsombaiorov mban er fatyô la cii gbenda u vea wase a eren kwagh sha inja sha inja ken tiônnongo yô, man er vea eren tom u taver anmgbianev mba nomso man mba kasev asema la kpaa, kua er vea fa u tesen ior tsembelee yô.—1 Kor. 4:17.
7. Mbatamen vea dondo kwaghwan u Paulu u ken Mbaefese 6:14, 15 la nena?
7 Kwagh u se hen yô. Mbatamen vea fatyô u dondon ikyav i Paulu la sha u pasen kwagh sha uya uya tseegh tsô ga, kpa vea fatyô u wan iyol keghen a kegh shi lun a isharen i pasen kwagh hanma ijiir i ve lu man hanma shighe u ian i due cii. (Ôr Mbaefese 6:14, 15.) Ikyav i tesen yô, vea fatyô u pasen kwagh hen ijiir i ve lu za yamen kwagh yô, shin hen ijiirtom ve. Shighe u ve lu wasen tom u maan Iyou i Tartor yô, vea fatyô u pasen ior mba hen ijiir la kua mba ve va teen ve akaa la loho u dedoo. Shi shighe u mbatamen ve due kwaghpasen yô, vea fatyô u tesen mbagenev kua mbashiren tiônnongo, er Paulu kpa eren nahan.
8. Ashighe agen yô, a gba u ortamen nana er nena?
8 Mayange mbatamen ve de we ityou u eren ityom i ken tiônnongo shin ityom i ningir je i hemban ve u zuan a shighe u eren tom u pasen kwagh la ga. Kwagh u una wase ve u eren ityom i i gbe u vea eren ne cii yô, a gba u ashighe agen vea venda u ngohol ityom igen. Aluer ve hen sha tom u i lu seer ve la, shi ve er msen sha mi yô, alaghga vea nenge ér vea fatyô u eren tom la ér akaa agen a a hembe lun hange hange la a hemba ve u eren ga. Akaa shon yô, ka u hemen mcivir u hen tsombor hanma kasua, shi eren tom u pasen kwagh la sha gbashima, shi tesen ônov vev u eren tom shon. Mbagenev ka a seer ve tom kpa i taver ve u vendan. Kpa doo u vea na jighjigh ér Yehova fa er i sar ve u zuan a shighe u eren akaa cii yô.
U LUN ORKURAN U WAN IYÔNGO IKYO
9. Ka nyi alaghga ia taver mbatamen u eren sha ci u ityom i ve lu a mi kpishi laa?
9 Ityôkyaa i kwagh ne una fatyô u taver mbatamen yô. Mbacivir Yehova mba tagher a mbamzeyol kpishi. Ken ayange a masejime ne, se cii gba u a taver se ishima, shi a wasen se, shi a surun se ishima. Ashighe agen yô, ka i gba u a wase mbagenev sha er vea palegh u eren kwaghbo yô. (1 Tes. 5:14) Jighilii yô, mbatamen vea fatyô u been a mbamzeyol mba mbacivir Yehova ve tagher a mi la cica cii ga. Nahan kpa, Yehova soo ér mbatamen ve er hanma kwagh u ve fetyô la cii sha u taver iyôngo na ishima shi kuran i. Mbatamen mba ve lu a ityom a ve kpishi ne vea er nena ve vea zuan a shighe u wasen anmgbianev mba nomso man mba kasev mba i gbe u a wase ve laa?
10. 1 Mbatesalonika 2:7 kaa ér Paulu yange nengen sha mbacivir Yehova nena?
10 Paulu ver ikyav. Paulu yange a ker igbenda i wuese anmgbianev nav shi taver ve ishima. Doo u mbatamen vea dondo ikyav na la sha u tesen anmgbianev mba nomso man mba kasev dooshima, shi eren kwagh a ve kundu kundu. (Ôr 1 Mbatesalonika 2:7.) Paulu yange a pase anmgbianev nav mba nomso man mba kasev er ve doo un ishima, shi Yehova kpa ve doo un ishima yô. (2 Kor. 2:4; Ef. 2:4, 5) Paulu yange eren kwagh a mba ken tiônnongo er ka azende a na nahan; yange a tôô shighe a lu vea ve. Yange a tese ve ér un na ve jighjigh sha u ôron ve akaa a a nyian un ishima la jighilii, shi pasen ve mbamyen nav. (2 Kor. 7:5; 1 Tim. 1:15) Nahan kpa, Paulu hemban veren ishima sha mbamzeyol nav ga. Kpa yange a soo ér una wase anmgbianev nav.
11. Paulu yange waan anmgbianev nav mba nomso man mba kasev kwagh sha ci u nyi?
11 Ashighe agen yange i gba u Paulu una wa anmgbianev nav mba nomso man mba kasev kwagh. Kpa mayange waan ve kwagh sha ci u ishima vihi un a ve ga. Yange waan ve kwagh sha ci u ve doo un ishima, shi soo ér una kura ve ve de nyer iyol ken akaabo ga. Yange a soo ér kwaghwan na a de taver u kaven ga, shi a soo ér una fa aluer ve ngohol kwaghwan shon yô. Ikyav i tesen yô, ken washika u Paulu nger hen Mbakorinte la, yange wa ve kwagh taveraa. Paulu ngeren ve washika la cii yô, tindi Titu hen a ve. Yange sar un kpishi u fan aluer ve dondo kwaghwan u ken washika na la yô. Nahan va ungwan ér ve ngohol kwaghwan na shi ve dondo yô, saan un iyol kpishi!—2 Kor. 7:6, 7.
12. Mbatamen vea fatyô u taver anmgbianev vev mba nomso man mba kasev ishima nena?
12 Kwagh u se hen yô. Mbatamen vea fatyô u dondon ikyav i Paulu ne sha u tôôn shighe lun vea anmgbianev mba nomso man mba kasev. Gbenda môm u vea fatyô u eren kwagh ne yô, ka u van mbamkombo mba tiônnongo tsuaa sha er vea fatyô u lamen a mbagenev, taver ve asema yô. Ashighe agen ka wea tôô miniti kpuaa tseegh wea taver anmgbian u nomso shin u kwase ishima kpa, kwagh la a wase nan. (Rom. 1:12; Ef. 5:16) Ortamen u nan lu dondon ikyav i apostoli Paulu ne yô, nana fatyô u taver anmgbianev mba nan ishima ken Mkaanem ma Aôndo, shi pasen ve er ve doo Yehova ishima yô. Heela tseegh ga, ka nan soo ér anmgbianev mbara ve fa er ve doo nan ishima yô. Ka nan lamen a ve hanma shighe, shi nan keren atôakyaa a wuese ve. Ka a gba u ortamen nana wa or kwagh yô, nan nôngo sha er nana wa or la kwagh ken Mkaanem ma Aôndo yô. Ka nan ôr anmgbian u nomso shin u kwase kwagh wang, kpa nan ôr kundu kundu sha ci u nan soo ér anmgbian la nana ngohol kwaghwan la.—Gal. 6:1.
U WAN ISHIMA A MBAMYEN VEV
13. Mbamyen mba ortamen vea na yô, nana hen kwagh nena?
13 Ityôkyaa i kwagh ne una fatyô u taver mbatamen yô. Mbatamen kpa ka uumace mba ve yen yô. Ve kpa ka ve er akaa agen shami ga, er hanma or cii kpa i lu nahan. (Rom. 3:23) Ashighe agen mbamyen vev mbara vea na yô, a taver ve u henen kwagh sha inja. Mbagenev alaghga ishima ia za ve iyol sha kwagh u mbamyen vev mbara je yô, iyol ia kpe ve. Mbagenev yô, alaghga vea hen ér mbamyen vev mbara ka mba cuku cuku di tsô, nahan ka zayol ga.
14. Mbafilipi 4:13 tese ér Paulu yange hide a iyol na ijime nahan, kwagh la wase un u nengen mbamyen nav sha gbenda u vough nena?
14 Paulu ver ikyav. Er Paulu lu or u hiden a iyol ijime yô, yange kav er un tseegh una fatyô u nôngon a mbamyen nav ga yô. Yange gba u una suur sha agee a Aôndo a ne la. Cii man shighe ne yô, Paulu lu or u norom sha kwagh hiden ijime ga, u tôvon Mbakristu a ican kpoghuloo yô. Kpa ken masejime yô, va kav er akaa a yange un eren la lu shami ga yô, shi soo u den uma la. (1 Tim. 1:12-16) Kpa sha iwasen i Yehova yô, Paulu va hingir ortamen u hiden a iyol ijime, u anmgbianev doo un ishima shi zungwen ve mhôônom yô. Yange fa er un lu a mbamyen kpishi yô. Kpa zer henen sha kwagh u mbamyen nav gbem ga. Yange na jighjigh ér Yehova una zungwe un mhôônom. (Rom. 7:21-25) Yange ver ishima ér mbamyen nav cica vea bee ga. Kpa yange nôngo kpoghuloo seer lun a aeren a i gbe u Orkristu nana lu a mi la. Shi hide a iyol na ijime, suur sha Yehova ér a wase un una er tom na.—1 Kor. 9:27; ôr Mbafilipi 4:13.
15. Ka nyi ortamen nana er ve a tese ér nan kav mbamyen mba nana?
15 Kwagh u se hen yô. Ka i tsua mbagenev ér ve lu mbatamen sha ci u mba a myen môm môm ga ze. Kpa Yehova ka a ver ishima ér, zum u ve er kwagh u shami ga yô, ve lumun shin ve pase, shi ve nôngo ve seer lun a aeren a Orkristu. (Ef. 4:23, 24) Doo u ortamen nana tôv iyol i nan sha kwagh u nan henen ken Bibilo la, sha er kwagh la una wase nan u nengen a akaa a i gbe u nana sôr ken uma u nan la yô. Nahan Yehova una wase nan, a saan nan iyol shi nana lu ortamen u injaa.—Yak. 1:25.
U WAN ISHIMA A MBAMYEN MBA MBAGENEV
16. Aluer ortamen nan hemba veren ishima sha mbamyen mba mbagenev yô, ka nyi ia ere?
16 Ityôkyaa i kwagh ne una fatyô u taver mbatamen yô. Aluer mbatamen er tom vea anmgbianev mba nomso man mba kasev shighe gôgônan shin mba vea ve shighe lihe yô, alaghga vea ngôôr nengen a mbamyen vev ga. Nahan kpa, aluer mbatamen wa ikyo ga yô, vea hingir u vihin ishima shin nyoon ishima a anmgbianev vev mba nomso man mba kasev, gayô puun ve. Paulu yange ta Mbakristu icin ér Satan una soo ér ve er kwagh nahan.—2 Kor. 2:10, 11.
17. Paulu yange nengen anmgbianev nav mba nomso man mba kasev nena?
17 Paulu ver ikyav. Hanma shighe yô, Paulu yange a henen sha kwagh u hemban doon u a nenge a mi ken anmgbianev nav mba nomso man mba kasev la. Yange fa er ve lu eren akaa agen shami ga yô, sha ci u ashighe agen kwagh u yange ve er sha mi ga la a vihi un. Kpa Paulu fa ér aluer or er kwagh shami ga yô maa, tese ér nan ngu or u bo ga. Yange anmgbianev nav doo un ishima, nahan hemba veren ishima sha aeren a ve a dedoo la. Yange a taver anmgbianev nav mba nomso man mba kasev u eren kwagh u vough kpa, a tôô ér mba a awashima u dedoo, gba u a wase ve di tsô.
18. Gbenda u Paulu wase Yuodia man Suntuki sha zayol ve la tese u nyi? (Mbafilipi 4:1-3)
18 Ikyav i tesen yô, nenge ase er Paulu yange wase anmgbianev mba kasev mbagenev uhar, mba hen tiônnongo u ken Filipi yô. (Ôr Mbafilipi 4:1-3.) Alaghga Yuodia vea Suntuki yange ve gba iyôngo, maa ve pav ijende. Paulu yange puu ve shin lam a ve sha ishimavihin ga, kpa hemba veren ishima sha aeren a ve a dedoo la. Anmgbianev mba kasev mba jighjigh mban yange ve civir Yehova anyom kpishi. Paulu yange fa er ve doo Yehova ishima yô. Er Paulu lu a mnenge u dedoo sha kwagh u anmgbianev mba kasev mban yô, a taver ve ishima ér ve ker u lun ken bem. Paulu yange hemba veren ishima sha aeren a dedoo a mbagenev lu a mi la. Kwagh la na yô, saan un iyol her, shi za hemen u lun ijende i anmgbianev mba hen tiônnongo la.
19. (a) Doo u mbatamen vea nengen anmgbianev vev mba nomso man mba kasev nena? (b) Ka nyi u fatyô u henen ken foto u i tese ortamen nan lu sôron Iyou i Tartor ker laa?
19 Kwagh u se hen yô. Mbatamen, keren nen u nengen a aeren a dedoo a anmgbianev enev mba nomso man mba kasev ve lu a mi la. Hanma ve cii nan yina; nahan kpa hanma ve nan gema nan ngu a aeren a aa fatyô u doon se yô. (Fil. 2:3) Ka mimi, ashighe agen a gba u mbatamen vea kôôm mhen u anmgbian u nomso shin u kwase. Kpa gba u mbatamen vea nôngo kpoghuloo sha er vea hemba veren ishima sha kwagh u vihin u anmgbian nan ôr shin nan er la ga yô, er Paulu kpa eren nahan. Gba u vea hemba veren ishima u nengen er anmgbian la nan lu tesen ér Yehova doo nan ishima la, man er nan taver ishima nan lu civir Aôndo, man er i lu u nana fatyô u eren kwagh u dedoo yô. Mbatamen mba ve hemban veren ishima sha aeren a dedoo a mbagenev la, ka ve wase anmgbianev vev mba nomso man mba kasev ve nenge ér hanma or ken tiônnongo yô, ve doo nan ishima.
ZA NEN HEMEN U KAVEN PAULU
20. Mbatamen vea za hemen u zuan a iwasen ken ikyav i Paulu la nena?
20 Ne mbatamen, aluer ne za hemen u timen sha ikyav Paulu la yô, a wase ne. Ikyav i tesen yô, nenge ken takeda u Watch Tower Publications Index la, sha itinekwagh i vesen i i nger ér “Paulu” la, maa za hen itinekwagh i kiriki i i nger ér “example for erlders” la. Shighe u lu ôron ngeren mbara mbagenev yô, pine iyol you wer, ‘Ikyav i Paulu ne ia wasem nena ve a za hemen u saan mo iyol shighe u m lu eren tom wam u ortamen laa?’
21. Ka nyi i gbe u mbatamen vea fa?
21 Mbatamen umbur nen ner, Yehova ngu kaan ér myen jimin cii a de lu ken a ven ga ze. Kpa ngu kaan ér ne lu ior mba jighjigh. (1 Kor. 4:2) Yange saan Yehova iyol a tom u Paulu lu eren kpoghuloo man sha mimi la. Umbur nen ner, saan Aôndo iyol a tom u ne lu eren sha ci na la. Yehova una “una hungur a tom wen man dooshima u ne tese sha ci u iti na la ga; ne mba eren kwagh ne sha tom u ne er uicighanmbaiorov, shi ne lu eren u her la.”—Heb. 6:10.
ICAM 87 Va, Va Zua a Mmem!
^ Ikyum. 5 Se wuese tom u mbatamen ve eren kpoghuloo sha u wasen se la! Ken ngeren ne, se lu timen sha akaa anyiin a alaghga ashighe agen a taver mbatamen u eren yô. Shi se time sha gbenda u ikyav i apostoli Paulu la ia wase mbatamen u eren akaa shon nyian yô. Ngeren ne una wase se u nengen ican i mbatamen ka ve ya yô, shi una na mbatamen vea seer doon se ishima, shi se palegh u eren akaa a a na tom ua yuhwa ve yô.
^ Ikyum. 61 NGEREN U PASEN FOTO: Anmgbian kur tom hen ijiir i maan kwagh, un kua orgen u ve eren tom imôngo yô, mba yemen, ngu pasen or shon kwagh.
^ Ikyum. 63 NGEREN U PASEN FOTO: Ortamen za hen anmgbian ugen u a hingir paleghaa a mbagenev yô, ngu za taver un shima.
^ Ikyum. 65 NGEREN U PASEN FOTO: Anmgbian ngu lamen a ugen u ishima i vihi un sha kwagh ugen yô, wan un kwagh.
^ Ikyum. 67 NGEREN U PASEN FOTO: Kwagh dan anmgbian ugen u eren tom u a ne iyol na u wasen yô, kpa ortamen u a lu eren tom shon vea na la puu un ga.