1. U cian Aôndo la inja na ér nyi, man er nan ve i gbe hange hange u ior mba Yehova a doo ve ishima cii vea cian unu?

AÔNDO doo Mbakristu ishima nahan mba cie un. Kpa ior mbagen di yô, gema ka nahan ga. Nahan kpa, se mba ôron ka kwagh u mciem ma or cian kwagh gighir gighir la ga. Kpa se lu timen sha kwagh u mciem ma gen kposo ma i doo u or a lu a mi yô. Ior mba ve lu a imba mcie ne yô, mba cie Aôndo sha mimi nahan mba ne un icivir tsung. Mba soon ér vea er kwagh u una vihi Ter ve u sha la ga, sha ci u ve soo ér vea za hemen u lun azende a na.—Ps. 111:10; Anz. 8:13.

2. Ka akaa ahar a nyi se lu timen sha mi ken mkaanem ma Tor Davidi ma i nger ken Pasalmi 86:11 laa?

² Ôr Pasalmi 86:11. Er u lu henen sha mkaanem man la, u fatyô u nengen er Tor Davidi yange kav kwagh u a lu u cian Aôndo la vough yô. Nahan de se time se nenge er se fatyô u dondon kwagh u Davidi ôr ken msen la ken uma wase yô. Hiihii yô, se time sha atôakaa a a ne ve i doo u se naan iti i Aôndo icivir tsung yô. Sha uhar yô, se time se fa er se tesen ser se mba ne iti i Aôndo icivir tsung sha ieren yase ayange ayange yô.

3. Ka nyi yange i er Mose i alaghga i wase un za hemen u cian iti i Aôndo?

³ Hen ase er yange a lu Mose ken ishima shighe u lu sha Uwo u Horebi zum u a nenge iengem i Yehova va kar la yô. Kwagh ne yange a lu kwagh u cieryol tsung u orumace tagher a mi yô! Mose maa ungwa mkaanem ma a shi nan kpa lu ortyom yange  nan ôr ne ér: “TERE, TERE, Aôndo u mgboughon a mhôônom ma zungwen kua mrumun u sha mhôôn, u wan ishima man u lun a erdoo man mimi wuee je, u eren a ior udubu imôngo dedoo, u deen ifer man tindi u peren man isholibo.” (Eks. 33:17-23; 34:5-7) Alaghga tsô shighe u Mose una ter iti i Yehova cii yô, a nôngo u umbur kwagh la keng. Ka nahan ve Mose va kaa a Mbaiserael ér ve “cian iti i icivirigh i cieryol” la ye.—Dut. 28:58.

4. Ka nyi ia wase se ve se hemba nan Yehova icivir ciilii?

⁴ Zum u se lu henen sha kwagh u iti i Yehova yô, doo u se hen sha injaor i Aôndo u i yer un sha iti shon ne la, a lu la kpaa. Doo u se hen sha aeren a na er tahav man kwaghfan man ieren i mimi kua dooshima nahan. Aluer se mba henen sha aeren a na ne man igbenda na yô, kwagh la una na se hemba nan un icivir cii.—Ps. 77:11-15.

5-6. (a) Inja i iti i Aôndo ér nyi? (b) Kwagh u i er ken Ekesodu 3:13, 14 man Yesaia 64:8 la, tese ér ka sha igbenda i nyi nahan Yehova ngu a er kwagh u a soo u erene?

⁵ Ka nyi se fe sha kwagh u inja i iti i Aôndo? Mbafantakerada kpishi lumun ér iti i Yehova la, inja na ér “Gem Ne Kwagh Lu.” Inja i iti la umbur se nahan ér or môm nana fatyô u yangen Yehova u kuren awashima na ga, shi ngu a er kwagh u a soo cii. Sha nena yô?

⁶ Yehova ngu a gema a hingir hanma kwagh u a soo cii sha er una kure awashima na yô. (Ôr Ekesodu 3:13, 14.) Ka i shi taver se ishima ér se hen sha mlu u Yehova u kpilighyol ne zulee. Shi Yehova ngu a fatyô u geman uumace mba ve civir un ne u hingir kwagh u a soo cii sha er vea er un tom, nahan vea kure awashima na yô. (Ôr Yesaia 64:8.) Ka igbenda i Yehova ngu a kar sha u kuren awashima na je ne. Kwagh môm u yangen un u kuren mbaawashima nav kpa ngu sha won ga.—Yes. 46:10, 11.

7. Se er nan ve Ter wase u sha la una seer doon se ishima shi se hemba nan un icivir ciilii?

⁷ Aluer se mba gbidyen kwar sha akaa a Ter wase u sha la a er sha ci wase man a A wase se u eren la yô, kwagh la una na se hemba nan un icivir cii. Ikyav i tesen yô, ka sea gbidyen kwar  sha akaa a A gbe la yô, ityomaveegh na la i kpiligh se iyol. (Ps. 8:3, 4) Shi ka sea gbidye kwar sha akaa a Yehova a wase se u eren sha u kuren awashima na la yô, se hemba nan un icivir cii. Sha mimi yô, iti i Yehova la kuma icivir! I tile sha ityough ki Or u Ter wase u sha a lu kua hanma kwagh u a er man hanma kwagh u una va er cii.—Ps. 89:7, 8.

8. Er i tese ken Duteronomi 32:2, 3 nahan, Yehova soo ér mbacivir un ve eren a iti na nena?

⁸ Shighe u shi kpuaa u Mbaiserael vea nyôr ken Tar u Ityendezwa la, Yehova tese Mose icam igen. (Dut. 31:19) Mose di yange gba u una gema a tese mbagen icam la. (Ôr Duteronomi 32:2, 3.) Aluer se gbidye kwar sha ivur i sha 2 man 3 la yô, se nenge er Yehova a soo ér ior ve fa iti na shi i de nengen ér ngi icighan je gande u yilan ga yô. A soo ér hanmaor cii nana fa iti na! Nenge imba er yange lu Mbaiserael kwagh u civirigh kpishi u Mose tesen ve kwagh u Yehova man iti i Aôndo la sha wono! Kwagh u Mose tese ve la yange una taver jighjigh ve shi una taver ve ishima, a kundu ve iyol vough er ura ka ua nôô ve i kpe imendenev iyol nahan. Se er nan ve ityesen yase ia lu ior nahana?

9. Se wase u tseghan iti i Yehova nena?

⁹ Se fatyô u tesen ior iti i Aôndo kpôô kpôô i Yehova la ken Bibilo shighe u se due kwaghpasen yô. Se fatyô u nan ve ityakerada yase man uvidio shi tesen ve akaa a hen ijiir yase i sha Intanet la. Akaa ne cii nga ve Yehova a icivir. A lu hen ijiirtom shin ken makeranta shin shighe u se lu zan zende kpa, se fatyô u keren ian i ôron ior kwagh u Aôndo wase kua injaor i A lu la. Aluer se ôr ior mba se zough a ve la kwagh u Yehova a soo u va eren sha ci u uumace man tar ne yô, se lu ôron ve kwagh u Yehova u alaghga vea lu ungwan un sha kwa hiihii yô. Ka sea pasen mbagenev mimi u sha kwagh u Aôndo yô, se wasen u tseghan iti na. Ka se wase ior u fan mbaaie mba i tese ve sha kwagh u Aôndo la. Ka se na ve hen akaa ken Bibilo a aa na a kundu ve iyol tsung yô.—Yes. 65:13, 14.

10. Zum u se lu henen Bibilo a or yô, er nan i gbe u se tese di nan atindi a Aôndo tseegh maa se de kera ga?

¹⁰ Shighe u se lu henen Bibilo a ior yô, ka se soo ser se wase ve ve fa iti i Yehova shi ve yilan i kpaa. Heela tseegh ga, ka se soo ser se wase ve ve kav kwagh u iti shon i til sha mi la kpaa. Aluer se tese di ve akaa a i gbe u vea eren kua atindi a Aôndo man er i doo u ieren ve ia lu la tseegh nahan vea fa Yehova a za shimi kpa? Orhenen Bibilo nana fatyô u henen atindi a Aôndo shi alaghga aa doo nan je kpaa. Nahan kpa or shon nana fatyô u kuran atindi a Yehova sha ci u Yehova doo nan ishima kpa? Umbur wer Ifa yange fa tindi u Aôndo, kpa Yehova doo un ishima sha mimi ga, Adam kpa nahan. (Gen. 3:1-6) Sha nahan yô, gba u se tesen di ior kwagh u atindi a Aôndo tsô ga.

11. Shighe u se lu tesen orhenen Bibilo atindi a Aôndo yô, se er nan ve se wase nan nana soo Yehova u a we atindi shon laa?

¹¹ Atindi a Yehova doo je gande shi nga wasen se hanma shighe cii. (Ps. 119:97, 111, 112) Nahan kpa alaghga mba se henen Bibilo a ve la yô, vea nenge a nahan ga, saa di vea kav er Yehova a we se atindi shon sha ci u se doo un ishima la di je. Nahan se fatyô u pinen or u se henen Bibilo a nan ser: “U nenge wer er nan ve Aôndo a kaa ér mbacivir un ve eren kwagh u ngun, ugen la yô, ve de eren ga? Kwagh la tese u nyi sha kwagh u or u Yehova a lu jim jimi?” Aluer se wase ior mba se henen kwagh a ve la u timen sha kwagh u Yehova shi ve hen u soon un sha mimi yô, ityesen yase la ia hemba kôron ve ken ishima. Vea hingir u soon atindi a Aôndo kua Yehova iyol na u a we  atindi shon la kpaa. (Ps. 119:68) Jighjigh ve kpaa una seer taver shi kwagh la una wase ve zum u ve tagher aa akaa a karen jighjigh ve la kpaa.—1 Kor. 3:12-15.

12. Shighe ugen la ishima i Davidi hingir ta ta ta nena, man ka nyi yange i due kere?

¹² I ôr mkaanem ma injaam magen ken ivur i Pasalmi 86:11 la nahan ér “sôr ishima yam.” Ka Tor Davidi icighan jijingi yange mgbegha un nger mkaanem mara ye. Davidi yange nenge er ka i lu ican ga u ishima hingir or ta ta ta yô. Shighe ugen la, Davidi lu sha kparyou na u sha nahan a nenge kwase u orgen lu ôôn iyol. Nahan Davidi sôr ishima na shighe ne i lu i môm shinii i hingir ta ta ta? Davidi yange fa tindi u Yehova u kaa ér: “De tem kwase u or u wan ndor a we ga” la tsembelee. (Eks. 20:17) Nahan kpa, ikyav tese ér a za hemen u kenger her. Ishima na maa hingir ta ta ta, kwase la kpa lu saren un shi isharen i eren kwagh u doon Yehova la kpa lu. Er Yehova vande doon Davidi ishima ica gba shi Davidi cian un sha mimi nahan kpa, Davidi de isharen i eren kwaghbo la hemba un. Hen kwa ne yô, Davidi de isharen i bo i yem a na, nahan a er kwagh u vihin kpishi. Ieren na ne yange i va a ilyahan sha iti i Yehova, shi i na ior mbagen kpe kua mba hen tsombor na je kpaa.—2 Sam. 11:1-5, 14-17; 12:7-12.

13. Er nan se fe ser ishima i Davidi yange i hide i hingir jighilii?

¹³ Yehova yange tsaha Davidi nahan Davidi hide sôr mlu na vea Aôndo. (2 Sam. 12:13; Ps. 51:2-4, 17) Davidi yange umbur zayol kua hang u va a mi shighe u ishima na hingir ta ta ta la. Mkaanem nam ma i nger ken Pasalmi 86:11 la, a fatyô u ôron ma sha gbenda ugen kpaa ér: “Nam m lu ishima jighilii.” Yehova yange wase Davidi sôr ishima na i hingir jighilii kpa? Een, sha ci u Mkaanem ma Yehova va ôr kwagh u Davidi ér lu or u “ishima na lu jighilii sha ishigh ki TER, Aôndo na” yô.—1 Utor 11:4; 15:3.

14. Ka nyi i doo u se pine iyol yase, man ka sha ci u nyi?

¹⁴ Kwagh u er Davidi ne ka icintan hen a vese shi ka kwagh u taver se ishima kpaa. Davidi er isholibo i vihin tsung man kwagh la hingir icintan hen mbacivir Aôndo nyian. Sea civir Yehova ica a gba shin sea lu hiin a hii kpa, doo u se pine iyol yase ser, ‘M ngu hendan a ameen a Satan ngu a hônon mo a mi sha er ishima i hingir mo ta ta ta la kpa?

15. Aluer se mba cian Aôndo sha mimi yô, kwagh la una kura se zum u se za asegh sha ufoto mbaijimbagh nena?

¹⁵ Ikyav i tesen yô, aluer u nenge a foto sha TV shin sha Intanet u una na u hii u henen sha  kwagh u yaven a or nahan, u er nena? Alaghga a lu ican ga u huren kera fese wer foto shin fiim la i tese ufoto mbaijimbagh kpôô kpôô ga. Nahan kpa alaghga tsô ka Satan a lu nôngon ér ishima you i hingir ta ta ta shinii? (2 Kor. 2:11) Foto la una fatyô u lun er amande a i aren ikyon a mi la nahan. Or u aren ikyon ka nan ver imande la nan hii u keman kure kure. Er nan lu keman la, imande la i nyôron ken kon shon i seer a seer zan zan kon la u kar paven; shin ka a aren ikyon a lu sha ijembe kpa i lu di nahan, ka i hii u tan kure kure zan zan kon la u va kar paven. Ufoto mba kenden a isharen i yaven a or la vea fatyô u lun er imande shin ijembe la nahan kpa? Kwagh u alaghga una hii kure kure shi a lu inja er ka u bo ga ne fese je una na se hingir u eren asorabo a a na ishima yase ia kera lu jighilii ga yô. Shi una vihi mlu wase vea Yehova kpaa. Nahan yô, mayange de lumun wer ma kwagh u dang a nyôr u ken ishima ga! Ishima you i de lu ta ta ta ga, kpa za hemen u cian Yehova a ishima you cii!

16. Zum u se tagher a imeen yô, ka mbampin mba nyi nahan i doo u se pine ayol a ase?

¹⁶ Dugh ufoto mbaijimbagh sha kpa, Satan ngu a hôn se sha igbenda kpishi sha er se er kwaghbo yô. Zum u se tagher a imbakwagh ne yô, se er nena? Se kôr ityough ga yô, a lu ican ga u kaan ser ka kwaghbo keng ga. Ikyav i tesen yô, alaghga se kaa ser: ‘Een, kwagh ga, ingin tseegh yô, me er kpa a dughum ken tiônnongo ga, ngun ka isholibo i vesen yum ga.’ Aluer se hen kwagh sha imba gbenda ne nahan yô, a lu sha mi ga cii. Hemba doon u se pine ayol a ase ser: ‘Satan ngu nôngon ér una meem ishima yam i de kera lun jighilii gaa? Aluer m er kwaghbo u a lu saren mo ne nahan me va a ilyahan sha iti i Yehova ga kpa? Kwagh ne una na me seer lun ikyua a Aôndo wam  shin una vihi mlu wam a naa?’ Hen sha mbampin mban nahan. Er msen sôn kwaghfan sha er u na mlumun sha mbampin mban sha mimi, u tsugh a tsugh iyol you ga yô. (Yak. 1:5) Aluer u er nahan yô, kwagh la una kura u. Shi una wase u u vendan imeen inyigh i môm er Yesu kpa yange er nahan. A kaa a Satan ér: “Yem kera, Satan!”—Mat. 4:10.

17. Er nan i doo u ishima ia hingir se ta ta ta ga? Tese ikyav.

¹⁷ Aluer ishima yase hingir ta ta ta yô ia lu se a inja ga. Tôô ase wer mba ve lu ken tiim i bolugh yô, mba ken mzough ga. Mbagen ken a ve soo ér i ungwa a ve, mbagen di mba kor atindi a ken fiidi ga shi mbagen ka ve lahan kooci. A taver imba tiim la u hemban gesa. Kpa tiim i i gem i lu ken mzough yô, ia fatyô u hemban. Ishima you ia fatyô u lun er tiim i i lu ken mzough la nahan, aluer mbamhen ou man asaren a ou man mbamnenge ou cii shi sha u eren kwagh u doon Yehova yô. Umbur wer, Satan una soo ér ishima you i lu ta ta ta. A soo ér mbamhen ou man asaren a ou man mbamnenge ou cii ve de zou sha mnenge u Yehova ga. Sha nahan yô, gba u ishima you ia lu jighilii sha er u civir Yehova yô. (Mat. 22:36-38) Mayange de ne Satan ian wer a er ishima you i hingir ta ta ta ga!

18. U kange ishima wer u er nyi u zuan sha kwagh u Mika 4:5 a ôr laa?

¹⁸ Eren msen hen Yehova er Davidi nahan. Yange kaa wener: “Sôr ishima yam i̱ hingir i môm sha u cian iti You.” Nôngo sha afatyô wou cii u eren sha kwagh u ú sen la ken uma wou. Kange ishima wer, hanma iyange yô ú tesen sha akaa a u tsough u eren la cii wer u ngu nan iti i Yehova icivir tsung. Aluer u er nahan yô, u lu tesen wer u kuma u a yila u ér u ngu Orshiada u Yehova. (Anz. 27:11) Se er nahan yô, se cii se kaa imo i môm er ngise profeti Mika kaa nahan ser: ‘Sé zende ken iti i Yehova, Aôndo wase, gbem sha won.’—Mika 4:5.