Hemba Ityav Mbi Satan A Lu Nôngon Ér Una Vihi Mhen Wou La
ORIHYOM u vesen ugen ngu nôngon ityav a we! Orihyom ne ka Satan. Satan ngu eren tom a ityumugh ki vihin tsung u nôngon ityav a we. Ka ityumugh ki nyi a eren tom a mini? Ka aie u Satan a samber a mi la! A er ityumugh kin jighilii sha u vihin we iyol ga, kpa a er ki sha u vihin mhen wou.
Apostoli Paulu yange fa er aie u Satan lu samber a mi la vihi tsung yô, kpa Mbakristu mbagenev yô, fa nahan ga. Ikyav i tesen yô, Mbakristu mbagenev ken Korinte yange ve haa iyol inya, inja na yô, ve lu henen ér ve taver ken mimi je ka u vea fatyô u gban ga. (1 Kor. 10:12) Lu sha ityôkyaa ne man Paulu ta ve icin ne ye. A kaa ér: ‘M ngu cian mer, alaghga á va vihi mbamhen enev né undu mlu u mimi man u wang u ken Kristu la er iyô mee Ifa sha atseregh a i nahan.’—2 Kor. 11:3.
Mkaanem ma Paulu mara tese er i lu hange hange u se haa iyol inya ga yô. Aluer u soo u hemban ityav mbi Satan a lu nôngon ér una vihi mhen wou la yô, gba u u fa er aie u Satan a samber a mi la a vihi tsung yô, kua er u palegh iyol you sha mi la kpaa.
AIE U SATAN A SAMBER A MI LA VIHI TSUNG NENA?
Aie u Satan a samber a mi la ka nyi? Ken ngeren ne yô, aie ne ka u tan ikyaa a kwagh sha mimi ga shin ôron kwagh u a lu u icughugh la, sha u nzughul a gbenda u ior ve henen shi ve eren kwagh la. Takerada u i yer ér Propaganda and Persuasion la ôr kwagh u aie kaa ér, ka “ieren i sha tindi ga shin i vihin tsung gayô i doon ga.” Ior ka vea ôron kwagh u aie yô, ve er tom a asember er, “u goom a kwagh sha mimi ga shin eren icugh shin nzughul a gbenda u or nan henen kwagh la gayô ngohol or ishima” nahan.
Aie u Satan a samber a mi la vihi tsung nena? Aie ne ngu er gaase u bo u bo, u se nengen a mi ga shi a hom ga la nahan; ve bong ga, kpa ka a gema a fatyô u nyôron se ken ishima, vihin mhen
wase cii. Er se fetyô u nengen a aie u Satan ne bong ga yô, orgen u a fe kwagh u mhen u or tsema tsema, u i yer un ér Vance Packard yô, kaa ér: “Se mbagenev kpishi i kighir se se lumun mbamhen mba ior mbagenev shi i nzughul a gbenda u se henen kwagh la tsung je hemba er se fe la.” Er aie ne a lu kighir nomso man kasev yô, orfantakerada ugen tsema tsema kaa ér: “Kwagh ne na yô, ior tese inja i hemban vihin cii,” er ‘u timin ikyurior shin nôngon ityav shin tôvon ior a ican sha ci u kwavyolough shin kwaghaôndo ve kaha gayô tesen aeren agen kpishi a vihin tsung’ nahan.—I zua a mkaanem man ken takerada u Easily Led—A History of Propaganda la.Aluer uumace mba kaka ne je kpa vea fatyô u bumen se sha u eren se aie yô, hide Satan ve una fatyô ga yee? Hii shighe u i gba or la je, Satan hen fa gbenda u uumace ve eren kwagh yô. Hegen ne “tar cii” ngu sha ikyev i hemen u Satan. Una fatyô u eren tom a hanma vegher u tar na ne cii sha u samber a mbaaie nav. (1 Yoh. 5:19; Yoh. 8:44) Satan fa u ‘pirin ior ashe a ishima’ kpishi, nahan hegen ne ngu “tsughun tar cii.” (2 Kor. 4:4; Mpa. 12:9) Se er nan ve se palegh aie na nee?
SEER TAVER JIGHJIGH WOU U NAN
Yesu yange ôr kwagh u taver ga u una fatyô u wasen we u nôngon ityav a aie u Satan a samber a mi la, ér: “Fa mimi, mimi kpaa una pase [u] una tuhwa.” (Yoh. 8:31, 32) Kwagh u hiihii u ashighe kpishi ka i vande been a mi ken uitya kera yô, ka mimi, nahan gba u u fa ape u za ve u zua a mimi la, sha er orihyom wou Satan una bume u ga yô, vough er orshoja u nan lu ape ityav mbi tsee tsung la kpa, ka nan er nahan. Yehova tese se ape se za ve se zua a mimi ne yô. U fatyô u zuan a hanma kwagh u una wase u u nôngon ityav a aie u Satan a samber a mi la cii ken Bibilo.—2 Tim. 3:16, 17.
Nahan kpa, Satan u a hembe fan u samber a aie cii la fa kwagh ne! Nahan ngu eren tom a tar na ne sha u nan ér iyol i kpe se u ôron Bibilo shi henen kwagh. Mayange de lumun ayom na ne ga! (Ef. 6:11) Nôngo ‘kav’ kwagh u a lu u mimi la vighe vighe. (Ef. 3:18) Kpa a gba u u nôngo kwagh tsung ve u fatyô u eren kwagh ne ye. Umbur mimi u vesen u orngeren takerada Noam Chomsky a ôr ne, ér: “Or môm nana fatyô u wan mimi ken ityough you ga. Ka kwagh u i gbe u u ker un iyol you yô.” Sha nahan yô, “ker un iyol you” sha u “timen ken icighanruamabera ayange ayange” zulee.—Aer. 17:11.
Fa wer Satan soo ér we u henen kwagh tsembelee shin we u gbidyen kwar sha kwagh zulee ga. Sha ci u nyi? Sha ci u takerada u i yer u ér Anz. 14:15) Er tom a m-er u sha inja u Aôndo a ne u la man tahav mbu u lu a mi u henen sha kwagh la u geman mimi hingir kwagh wou.—Anz. 2:10-15; Rom. 12:1, 2.
Media and Society in the Twentieth Century la kaa ér, ‘aluer i yange ior u henen sha kwagh zulee yô, a shi nan kpa a kera lu ican’ u tsughun ve ga. Sha nahan yô, mayange de lumun kwagh u i ôr u la ashe ikyusu ga. (ZA HEMEN U EREN KWAGH KEN MZOUGH
Alaghga ushoja mba fan ayom a uitya vea er mbaihyomov vev aie sha u iyol i kpe ve ker, nahan ve de fetyô u nôngon ityav ga . Adooga ushoja mba fan ayom la vea na mbaihyomov vev vea hide a nôngo ker ayol a ve shin vea tsugh ve, nahan vea hingir u undun ikyumutya ve la, yevese yemen sarem sarem. Kurutya u tar u Jamani ugen kaa ér, kwagh u yange na ve i hemba Jamani Ityav mbi Tar cii Mbi sha Môm la yô, lu sha ci u “mciem gba [ior] iyol sha aie u mbaihyomov vev samber a mi la, vough er alôm ka a cia iyô nahan.” Kape Satan kpa ka a er tom a ayom ne sha u nan ér se de kera lu ken mzough ga je la. Ikyav i tesen yô, ka a nôngo ér ayôôso a lu hen atô u anmgbianev mba nomso man mba kasev shin a mgbegha ve ve lu paleghaa a nongo u Yehova, sha ci u ishima vihi ve ker sha ma kwagh gayô ve nenge ér i er kwagh a ve sha mimi ga yum.
Mayange i de bumen we ga! De Mkaanem ma Aôndo ma hemen we. Ikyav i tesen yô, Bibilo taver we ishima sha kwagh u zan hemen u lun ken mzough vea anmgbianev ou mba nomso man mba kasev la ér, “deen nen ayol a en kwaghbo” shi sôron ayôôso fese. (Kol. 3:13, 14; Mat. 5:23, 24) Shi Bibilo ta u icin gbang gbang sha kwagh u lun paleghaa a tiônnongo la. (Anz. 18:1) Kar iyol you nenge, aluer ka u u fatyô u palegh aie u Satan a samber a mi la yô. Pine iyol you wer: ‘Kwa u masetyô u yange m tagher a imba kwagh ne la, lu nyi m lu henen ken ishima? M lu henen u eren kwagh u doon Satan shinii, lu u eren kwagh u doon Aôndo?’—Gal. 5:16-26; Ef. 2:2, 3.
MAYANGE DE DEEN WER VANGERTIÔR WOU A NDÔHÔR GA
Orshoja u nan lu eren kwagh a orhemen u nan sha mimi ga yô, nana fatyô u nôngon ityav tsembelee ga. Nahan ior mba ve samber a mbaaie la ka ve nôngo ér orshoja nana de kera luun a vangertiôr shi suur sha orhemen u nan la ga. Alaghga vea samber a mbaaie er mban nahan, ér: “U fatyô u suur sha mbahemenev ou ga!” shi “Mayange de deen wer ve za a we ken mtim ga!” Alaghga vea ôr u akaa a mbahemenev ou mbara ve er shami ga la, sha er vea na mbaaiev vev
mbara ve kuma ken ato yô. Satan kpa eren kwagh ne. Satan ka a nôngo kpoghuloo ér se de lun a vangertiôr ken ior mba Yehova a ver ér ve hemen nongo na la ga.U fatyô u hemban aie u Satan ne nena? Kange ishima wer u lu kôôsôô a nongo u Yehova shi u suen ior mba a ver ér ve hemen la sha mimi, aluer ve tese mbamyen vev nan nan je kpaa. (1 Tes. 5:12, 13) Shighe u u tagher a mbaaie mba ior mba vendan mimi mba vihin tsung la, shin u tagher a mbagenev mbatsughunior, vihin ve mhen la yô, mayange “i̱ de kenden [we ken ishima] gagh” ga, aluer mbaaie vev mbara nyoho ken ato nan nan je kpaa. (2 Tes. 2:2; Titu 1:10) Dondo kwagh u yange i wa gumor Timoteu la. Suur sha mimi u u hen la shi umbur ape u hen un la kpaa. (2 Tim. 3:14, 15) Mimi yô, akav nga kpishi a a tese ér u fatyô u suur sha nongo u Yehova a er tom a mi i zurum anyom deri môm hegen u zan a vese sha gbenda u mimi la.—Mat. 24:45-47; Heb. 13:7, 17.
DE LUMUN WER MCIEM MA NA U IYOLKPEN GA
Nahan kpa, fa wer ashighe agen Satan ka a samber a aie noon. Takerada u i yer ér Easily Led—A History of Propaganda la kaa ér, ashighe agen Satan ka a ta se mciem iyol, man “kwagh ne ka môm ken igbenda i tse i tse i a eren tom a mi u samber a aie yô.” Ikyav i tesen yô, profesôr ugen ken tar u Britain, u i yer un ér Philip M. Taylor yô, kaa ér Mbaashiria yange ve hemba mbaihyomov vev ityav sha u “tan ve mciem iyol shi eren ve aie.” Satan ngu a er tom a mcie u cian or la man mcie u cian mtev u sha ican man mcie u cian ku la, kua hanma gbenda ugen u tan we mciem iyol la cii, sha er una nôngo a ngohol we ishima, nahan u de ze hemen u civir Yehova ga yô.—Yes. 8:12; Yer. 42:11; Heb. 2:15.
Mayange de lumun wer Satan a er tom a mciem, sha u nan we iyolkpen shin yangen we u civir Yehova sha mimi ga. Yesu kaa ér: “De cie nen mba ve woo iyol kpa ken masejime yô, ve kera lu a ma kwagh ugen u vea er ga la ze.” (Luka 12:4) Lu a vangertiôr ken ityendezwa i Yehova a er wener una nenge sha a we shi una na u “agee a hemban la” shi una wase u u hemban hanma kwagh u una ta u mciem iyol ve u kera fatyô u civir un sha mimi ga la cii.—2 Kor. 4:7-9; 1 Pet. 3:14.
Jighilii yô, alaghga u tagher a akaa a tan we mciem iyol shin nan we iyolkpen. Kpa umbur mkaanem ma Yehova taver Yoshua ishima a mi ne, ér: “De cie ga; de luun a mciem iyol ga; gadia TER, Aôndo wou, ngu a we henpe ú za cii.” (Yos. 1:9) Aluer u nyôr ken ishimanyian yô, fese je er msen hen Yehova, pase un mbamzeyol ou cii. U fatyô u lun a vangertiôr wer ‘bem u Aôndo la una kura ishima you man mbamhen ou’ sha er u lu a tahav mbu hemban hanma aie u Satan a samber a mi la cii yô.—Fil. 4:6, 7, 13.
U umbur aie u ortyom u Mbaashiria, Rabeshake, yange va er ior mba Aôndo la kpa? Jighilii yô, lu kaan a ve ér, ‘Kwaghmôm una fatyô u yiman ne sha ikyev i Mbaashiria ga. Yehova Aôndo wen la je kpa, ngu a kwagh u eren ga.’ Yange kaa a ve wang nahan ér: ‘Ka Yehova iyolna a kaa a vese ér se va tim ijiir ne ye.’ Nahan Yehova gema kaa ér nyi? Bibilo kaa ér: “De cie akaaôron a u ongo, a mbayev mba tor u Ashiria ve tohom sha a la ga.” (2 Utor 18:22-25; 19:6) Maa hen tugh môm tseegh Yehova tindi ortyom môm va wua Mbaashiria 185,000.—2 Utor 19:35.
TESE WER U NGU A KWAGHFAN SHA U UNGWAN IMO I YEHOVA HANMA SHIGHE CII
I lu nahan u nenge fiim, nahan u kav wang er i lu tsughun or ken fiim shon, kpa nan iyol i nan, nan gem nan fe ga vee? Maa u kaa ken ishima you wer: ‘De ne jighjigh a kwagh la ga! Mba bumen we a bume!’ Nahan tôô wer mbatyomov kpa mba kaan a wer nahan sha ikyenge ikyenge ér: “De lumun wer Satan a bume u sha mbaaie nav mbara ga!”
Nahan mayange de ongo aie u Satan a samber a mi la ga. (Anz. 26:24, 25) Ungwa imo i Yehova shi suur sha a na sha hanma kwagh u u eren cii. (Anz. 3:5-7) Shi ungwa zamber na u sha dooshima ne, ér: “Wan wam, lu orfankwagh, na i saan mo iyol.” (Anz. 27:11) Aluer u er nahan yô, u hemba ityav mbi Satan a lu nôngon ér una vihi mhen wou la!