1-2. (a) Ior kpishi nyian ka i taver ve u nan mba ve hemen ve la jighjigh sha ci u nyi? (b) Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren ne?

 NYIAN ne, ior kpishi ka i taver ve u nan mba ve hemen ve la jighjigh. Ve nenge ér gomoti hembe wasen mbanyarev kua mba ve lu sha aan a hemen la a atsanaior, shi atindi a gomoti kpa nahan. Ka vough er Bibilo i kaa nahan, ér: “Shighe u or ka nana lu a tahav sha orgen yô, nan eren nan ican.” (Orpa. 8:9) Heela tseegh ga, mbatesen kwaghaôndo kpa ka ve eren aferakaa kpishi. Kwagh ne na yô, ior mbagenev kera na Aôndo jighjigh ga. Sha nahan yô, ka sea henen Bibilo a or je kpa i taver u wasen nan ser nana na Yehova kua mba a tsua ve ve lu hemen ken vegher u nongo na u shin tar la jighjigh.

² Jighilii yô, ka mba se henen Bibilo a ve la tseegh i gbe u vea hen u nan Yehova kua nongo na jighjigh ga. Se mba se vande civir Yehova anyom kpishi je kpa, gba u se za hemen u nan jighjigh ser Yehova eren kwagh sha gbenda u vough hanma shighe cii. Ashighe agen yô, kwagh una er se, u una na alaghga a taver se u nan Yehova jighjigh yô. Ken ngeren ne, se lu timen sha ashighe atar, a alaghga a taver se u nan Yehova jighjigh yô: (1) shighe u se ôr ma kwagh ken Bibilo (2) shighe u nongo u Yehova u kaa ér se er ma kwagh (3) shighe u se va tagher a atsan ken hemen la.

3. Shighe u se lu ôron Bibilo yô, ka nyi ia na ve alaghga a taver se u nan Yehova jighjigh?

 ³ Shighe u se lu ôron Mkaanem ma Aôndo yô, alaghga a taver se u kaven gbenda u Yehova yange er kwagh a ior mbagenev, kua ityôkyaa i yange tsua u eren akaa agen yô, nahan  alaghga a taver se u nan un jighjigh. Ikyav i tesen yô, i ôr ken takeda u Numeri ér, Yehova yange na zwa ér i wua Oriserael ugen sha ci u lu taven ikyon sha Iyange i Memen. Ken takeda u Samuel u sha uhar la di, i pase se ér Davidi yange er idya shi wua or je kpa, Yehova de un kwaghbo la. (Num. 15:32, 35; 2 Sam. 12:9, 13) Alaghga se pine ser, ‘Er nan ve Davidi yange wua or shi er idya je kpa, Yehova de un kwaghbo, kpa gema na zwa ér i wua orgen u isholibo na lu inja er ka i vesen ga laa?’ De se time sha akaa atar a i doo u se umbur shighe u se lu ôron Bibilo yô, man se zua a mlumun sha mpin ne ye.

4. Ka nyi se hen ken Genese 18:20, 21 man Duteronomi 10:17 i wasen se u seer nan ajiraôron a Yehova jighjigh?

⁴ Akaa agen Bibilo ôr vighe vighe ga. Ikyav i tesen yô, se fa er Davidi yange gema ishima sha asorabo a na sha mimi yô. (Ps. 51:2-4) Kpa or u yange per tindi u Iyange i Memen la lu nyi oro? Yange vaa afanyô sha kwaghbo u er la je kpa? Yange vande hemban Yehova ato cii man shighe ne yee? Yange wa ikyô sha akaa agen a i ta icin sha mi la ga cii man shighe ne yee? Bibilo ôr ga. Kpa kwagh u se fe yô, ka un ne: Yehova “ngu a ifer ga.” (Dut. 32:4) Ka a lu a atôakyaa a injaa a eren kwagh. Yehova tsuan u eren kwagh sha ci u ukaaer mba iorov ga, shin sha akaa a ashighe kpishi ka a na uumace ve ôr ijir sha ifer la ga. Shi sangen a sangen mba una er kwagh a ve sha mimi ga. (Ôr Genese 18:20, 21; Duteronomi 10:17.) Aluer se seer henen kwagh u Yehova kua atindi a na yô, se hemba nan ajiraôron a na jighjigh. Aluer se ôr Bibilo man akaa agen tsume se hegen ga je kpa, kwagh u se fe yô, Aôndo wase “eren perapera sha igbenda Na cii.”—Ps. 145:17.

5. Er se yina yô, ka se ôr ijir nena? (Nenge ngeren u kiriki u a lu a itinekwagh ér “ Se Yina, Nahan Ka Se Fa Akaa Agen Vough Ga” la.)

⁵ Se fatyô u ôron hanma ijir cii vough ga sha ci u se yina. Aôndo gba se sha inja i mlu na, nahan ka se soo ser i eren kwagh a ior sha mimi. (Gen. 1:26) Kpa er se yen yô, ashighe agen ka se ôr ijir sha gbenda u vough ga, shin er ka se hen ser se fa kwagh u se lu ôron la vighe vighe nahan kpaa. Ikyav i tesen yô, umbur er yange ishima vihi Yona kpishi zum u Yehova tsua u zungwen ior i Nineve mhôônom la yô. (Yona 3:10–4:1) Kpa gema nenge ase kwagh u yange due ken kwagh u Yehova tsua u eren ne yô. Yange ior i Nineve i hemban er 120,000 nahan  gema ishima, nahan ve war mtim! Ken masejime yô, lu Yona gba u a kôôm un sha mnenge na la ye, lu Yehova ga.

6. Aluer Yehova soo u eren kwagh shin a vande eren kwagh kera yô, saa una pase se ityôkyaa ga sha ci u nyi?

⁶ Saa Yehova una pase uumace ityôkyaa i a er ma kwagh ga. Ka mimi, sha ayange a tsuaa la, Yehova na mba civir un mbagenev ian ér ve pase mbamnenge vev sha akaa a yange un er, shin un soo u eren yô. (Gen. 18:25; Yona 4:2, 3) Man ashighe agen yange a pase ityôkyaa i a tsua u eren ma kwagh yô. (Yona 4:10, 11) Nahan kpa, saa hanma kwagh u Yehova a tsua u eren yô, una pase se ityôkyaa ga. Er i lu un a gbe se yô, saa se lumun kwagh u a tsua u eren ve una er ga, shi ityôkyaa ngi i una pine se mnenge wase sha kwagh u a vande eren kpaa ga.—Yes. 40:13, 14; 55:9.

7. Ka unô alaghga a taver se u nan ve jighjigh, man ka sha ci u nyi?

⁷ Se fa dedoo er Yehova a eren kwagh u vough hanma shighe cii yô. Nahan kpa, uumace mba a tsua ve ve lu hemen hen atô wase la yô, alaghga a taver se u nan ve jighjigh. Alaghga se lu henen ser mba Yehova a tsua ve ve lu hemen ken nongo na la mba eren kwagh u Yehova a kaa ér ve er la jighilii ga, ka ve eren er ve nenge i doo ve la. Man adooga kape mbagenev mba yange ve lu uma sha ayange a i ngeren Bibilo la kpa yange ve hen je la. Nenge akaa a se tese ikyav sha mi sha  ikyuhiange i sha 3 la. Sha shighe la, alaghga ma anmgbian u or u yange per tindi u Iyange i Memen la nana hen ér Mose lam a Yehova ga, a gba nan zwa tsô ér i wua or shon. Shi adooga ma ijende i Uria, Orhiti u yange kwase na er idya a Davidi la nana hen ér, ka er Davidi yange lu tor ve fatyô u yangen ku u yange gba u a wua un sha isholibo i er la ye. Jighilii yô, aluer mba Yehova a ne ve jighjigh shi a tsua ve ve lu hemen ken vegher u nongo nan u shin tar la, se se na ve jighjigh ga yô, se fatyô u kaan ser se na Yehova jighjigh ga.

8. Kwagh u Bibilo i ôr ken Aerenakaa 16:4, 5 la zua vea gbenda u tiônnongo u Kristu a eren kwagh nyian la nena?

⁸ Nyian ne, Yehova ngu hemen vegher u nongo na u shin tar la sha ikyev i “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh.” (Mat. 24:45) Wanakiriki ne ngu nengen sha mbacivir Aôndo mba sha tar cii, shi ka un a tesen mbatamen mba ken atôônanongo akaa a vea er ye, vough er mbahemenev mba shin tine mba sha ayange a Mbakristu mba hiihii mbara nahan. (Ôr Aerenakaa 16:4, 5.) Mbatamen ka ve gema ve nenge ér atôônanongo nga eren kwagh u wanakiriki ne a kaa ér i er la vough. Nahan ka se tese ser se na jighjigh a gbenda u Yehova a eren akaa la sha u eren kwagh u nongo u Yehova kua mbatamen ve kaa ér i er yô.

9. Ka hanma shighe nahan alaghga a taver se u eren kwagh u mbatamen ve tsua ér se ere, man ka sha ci u nyi?

⁹ Ashighe agen yô, alaghga a taver se u lumun a kwagh u mbatamen ve tsua ér se er yô. Ikyav i tesen yô, ken anyom a a sember karen ne, i hide i sôr akaa kpishi ken atôônanongo kua uningir. Mbatamen mba hen ma tiônnongo ka ve kaa a mbapasenkwagh mbagen hen tiônnongo ve ér, ve za sue atôônanongo agen sha er shighe u atôônanongo la a nyôr mkombo yô, akaa a teman a ken Ayou a Tartor la a due gbilin ga yô. Shighe u i kaa ér se musan tiônnongo yô, alaghga a taver se u undun azende ase man icombor yase. Ka Aôndo ka a tese mbatamen tiônnongo u hanma orpasenkwagh nana za her yee? Ei. Nahan kwagh la una na yô, alaghga a taver se u za kohol tiônnongo u mbatamen ve kaa ér se yem her la. Kpa Yehova na mbatamen mba ka ve  tsua ér se er kwagh nahan la jighjigh, nahan se kpa gba u se na ve jighjigh. *

10. Mbaheberu 13:17 tese ér gba u se dondon kwaghwan u mbatamen sha ci u nyi?

¹⁰ Shighe u mbatamen ve kaa ér se er ma kwagh yô, aluer ka sha ishima yase ga kpa, doo u se er kwagh u ve kaa la sha ci u nyi? Sha ci u aluer se mba eren nahan yô, kwagh la una wase mbacivir Aôndo vea za hemen u eren kwagh ken mzough a zayol shio. (Ef. 4:2, 3) Hanma or ken tiônnongo ka nana hide a iyol ijime nana eren kwagh u mbatamen ve kaa yô, tiônnongo la a hemba taver ken Jijingi. (Ôr Mbaheberu 13:17.) Kwagh u hemban cii yô, ka se tese Yehova ser se na un jighjigh sha u dondon kwaghwan u mba a ne ve jighjigh shi a tsua ve ve lu nengen sha a vese la.—Aer. 20:28.

11. Se er nan ve se seer nan jighjigh a kwagh u mbatamen ve kaa ér se ere?

¹¹ Aluer se umbur ser mbatamen ka ve er msen hen Yehova ér a na ve jijingi na cii ve mase tsuan kwagh sha ci u tiônnongo yô, kwagh la una wase se u seer nan jighjigh a kwagh u ve kaa ér se er yô. Shi ka ve hen sha avur a Bibilo a i gbe u vea hen sha mi cii vea mase tsuan kwagh yô, shi ve nenge igbenda i nongo u Yehova u tese ér i eren akaa la. Awashima ve jighilii yô, ka i lu u eren kwagh u doon Yehova shi nengen sha ior nav doo doo er ve fetyô la cii. Mbajighjigh mban fa er kwagh a gbe Aôndo sha gbenda u ve nengen sha mbacivir un la yô. (1 Pet. 5:2, 3) Hen ase sha kwagh ne: Er kwagh u mbavia a mbavia man kwaghaôndo man pati u eren kua ambaakaa la a ve a mpav sha tar kpishi nahan kpa, ior mba Yehova yô, mba civir Aôndo u mimi la ken mzough. Ka er Yehova a ver nôngo na doo doo ve, kwagh a fetyô u lun nahan ye.

12. Ka akaa a nyi nahan ka i gba u mbatamen vea tôv sha mi sha u vea nenge aluer orsholibo nan gema ishima yô?

¹² Yehova wa mbatamen tom u vesen ér ve nôngo tiônnongo a za hemen u lun wang. Shighe u Orkristu nan er isholibo i vesen yô, Yehova ka a ver ishima ér mbatamen ve nenge, aluer ka u or la nana lu ken tiônnongo her yô. Ka i gba u vea tôv vea nenge, aluer or la nan vaa afanyô sha kwaghbo u nan la sha mimi yô, shi vea er akaa agen kpaa. Alaghga nana senge ér nan gema ishima, kpa ieren i nan tese ér nan kôr kwaghbo u yange na er la ihyom kpa? Nan kange ishima ér nana kera er isholibo la ga kpa? Aluer nan ya ijende vea mba eren akaabo ve nan za hingir u eren isholibo la yô, nan soo u paven ijende a ambaaior la kpa? Mbatamen ka ve er msen hen Yehova shi ve nenge kwaghwan u Bibilo u sha isholibo i or nan er yô, shi ve tôv ve fa er i lu orsholibo la ken ishima sha kwaghbo u nan er la yô. Nahan ve mase tsuan aluer ka u orsholibo la nana lu ken tiônnongo her yô. Ashighe agen yô, ka i gba u a dugh orsholibo ken tiônnongo kera.—1 Kor. 5:11-13.

13. Aluer i dugh ma ijende yase shin ma or u hen tsombor wase ken tiônnongo kera yô, alaghga se hen ser nyi?

¹³ Ka nyi nahan alaghga ia na a taver se u nan mbatamen jighjigh? Aluer or u i dugh nan ken tiônnongo kera la ka ma ijende yase ga shin ka ma anmgbian wase u hen tsombor ga yô, alaghga fese je se kaa ser kwagh u mbatamen ve er la doo. Kpa aluer ka ma ijende yase i dugh nan ken tiônnongo kera ye? Alaghga a lu se er mbatamen tôv sha kwagh la vighe vighe ga nahan, shin se lu henen ser ve ôr ijir la sha mnenge u Yehova ga. Ka nyi ia wase se ve se lumun a kwagh u mbatamen ve tsua u eren laa?

14. Aluer mbatamen dugh ma ijende yase shin or u hen tsombor wase ken tiônnongo kera yô, ka nyi ia wase se u lumun a kwagh u ve er laa?

 ¹⁴ Gba u se umbur ser kwagh u dughun orsholibo ken tiônnongo kera la ka kwagh u Yehova a tese ér i eren yô. Kwagh ne shi ka a wase tiônnongo, shi una fatyô u wasen orsholibo la kpaa. Aluer i de ér orsholibo u nan venda u geman ishima nana lu ken tiônnongo her yô, nana na mbagenev ken tiônnongo vea hii u eren asorabo. (Gal. 5:9) Heela tseegh ga, alaghga nana fa ér isholibo i nan la ka kwaghbo u vesen ga, nahan nana nenge a ityôkyaa i geman mhen u nan shi den ieren i nan la sha er Yehova una hide a lumun nan ga. (Orpa. 8:11) Se fatyô u lun a jighjigh u nan ser, ka a gba u a dugh or ken tiônnongo kera yô, mbatamen mba nengen kwagh la beelee ga, ka ve tôv sha mi vighe vighe cii ve mase eren nahan ye. Ka ve fa je ér mba ôron ijiir ka “sha ci u or ga, kpa ka sha ci u TER,” er mbaajiriv mba ken Iserael mba sha ayange a tsuaa mbara nahan.—2 Kron. 19:6, 7.

15. Gba u se hemba nan jighjigh a kwaghwan u Yehova nyian cii sha ci u nyi?

¹⁵ Er mkurtar a zurum yô, gba u se hemba nan jighjigh a gbenda u Yehova a eren akaa la hegen cii. Sha ci u nyi? Sha ci u zum u zegecan una va yô, alaghga a taver se u kaven shin eren akaa a a lu tesen se la. Shi gba u se fa ser ka Yehova iyol na una lu lamen a vese ga, una lu wan se kwagh sha ikyev i mba a tsua ve ve lu hemen se la. Hen shighe la a lu kwagh u tan akperan sha kwagh u Yehova a kaa ér i er ga, shin henen a hen ér ka Yehova je a kaa ér i er ingin shin ingila ye-o, shin anmgbianev mba a tsua ve ve lu hemen hen atô wase la mba eren kwagh mnenge ve-o tsô kpaa ga. U fatyô u nan Yehova kua nongo na jighjigh hen shighe u taver kpishi la kpa? Ka gbenda u u nengen kwaghwan u mba Aôndo a tsua ve ve lu hemen hen ato wase hegen la ua wase u u nan mlumun sha mpin la ye. Aluer u na kwaghwan u nongo u Yehova u lu wan se nyian la jighjigh shi u kegh iyol u eren sha mi yô, kape sha shighe u zegecan la kpa u er vough je la.—Luka 16:10.

16. Ica ia kera gba ga tsô a kar gbenda u se nengen ijirôron i Yehova la nena?

¹⁶ Shi gba u se hen sha kwagh u se er zum u Yehova una lu ôron tar u bo ne ijir sha u timin u kera la kpaa. Hegen se mba a ishimaverenkeghen ser ior kpishi mba ve lu a gba civir Yehova ga la, er ior asev mba ve lu Mbashiada mba Yehova ga la nahan, vea va tsua u civir un cii man mkurtar una mase van ye. Kpa sha shighe u ityav mbi Armagedon la, Yehova una tsua kwagh u una er a ve la sha ikyev i Yesu.  (Mat. 25:31-33; 2 Tes. 1:7-9) Hen shighe la, a lu se se tsua mba Yehova una zungwe ve mhôônom shin una zungwe ve ga la ga. (Mat. 25:34, 41, 46) Nahan se fatyô u nan jighjigh a gbenda u Yehova una ôr ior asev ijir la kpa? Shin ijirôron na ia na se gbeev mbu nôngono? Kwagh ne tese wang ér gba u se seer nan Yehova jighjigh hegen sha er ken hemen kpa se va fatyô u nan un jighjigh a akperan a tan shio yô.

17. Ijir i Yehova una va ôr tar ne sha shighe u mkurtar la ia wase nena?

¹⁷ Hen ase er a va lu se ken tar u he, zum u se nenge a kwagh u a dugh ken ijirôron i Yehova la. Kwaghaôndo u aiegh una kera lu ga. Mbakasua mba ve we hua la kpa vea kera lu ga. Shi ugomoti mba ve nzughul a ior sha ikyov ikyov, ve ior ve hingir u yan ican kpishi ne kpa vea kera lu ga. Angev kpa mbua kera lu ga, shi ikyu i ior asev ve kpen hegen ayange ayange ne cii, kwagh la una bee. Satan vea azôv cii vea kera fatyô u eren or kwagh ga zan zan anyom dubu. Akaa a vihin a a eren se sha ci u ihyembeato ve la cii, a kar kera. (Mpa. 20:2, 3) Hen shighe la, a saan se iyol kpishi er yange se na jighjigh a gbenda u Yehova a eren akaa la yô.

18. Ka akaa a nyi nahan se fatyô u henen sha kwagh u Mbaiserael u i nger ken Numeri 11:4-6; 21:5 laa?

¹⁸ Ken tar u he la kpa, alaghga se tagher a akaa a na a taver se u nan jighjigh a gbenda u Yehova a eren akaa laa? Ikyav i tesen yô, nenge ase kwagh u yange er zum u i due a Mbaiserael ken Igipiti ken kpan kera ica lu a gba ga la. Yange mbagen hii u gban ahon sha ci u akaa a yange ve yaan ken tar u Igipiti la lu saren ve, nahan ve laha mana u Yehova lu nan ve la. (Ôr Numeri 11:4-6; 21:5.) Alaghga se kpa shighe u zegecan una kar kera la, se lu henen kwagh er ve nahana? Se fa er tom u a er sha u sôron tar hingir wang shi geman u kure kure hingir paradiso la ua yuhwa a za kighir ga. Alaghga sha hiihii la tom ua ngee shi uma una taver. Sha shighe la se cihi se laha kwagh u Yehova a ne se yôô? Kwagh u se fe yô, ka un ne: Aluer se mba wuese akaa a Yehova a ne se hegen la yô, shighe la kpa kape se lu wuese un sha akaa a una lu nan se la je la.

19. Ka akaa a vesen a nyi se hen ken ngeren nee?

¹⁹ Yehova eren kwagh sha gbenda u vough hanma shighe cii. Gba u se na jighjigh a kwagh la. Shi gba u se na jighjigh a mba Yehova a ne ve jighjigh ér vea er kwagh u un kaa la. Mayange kwagh u Yehova yange ôr sha ikyev i profeti na Yesaia ne a de hungur we ga, a kaa er: “Ka sha mtem u bem bem man jighjigh u nan, agee a en aa lu ye.”—Yes. 30:15.