NGEREN U TIMEN SHA MI 16
ICAM 87 Va, Va Zua a Mmem!
Doo Se u Lun Kôôsôô a Mbagenev!
“Nenge, aluer anmgbianev vea tema imôngo, ishima ve ia lu i môm yô, á doo yum á hôm kpaa.”—PS. 133:1.
KWAGH U SE LU HENEN YÔ
Ken ngeren ne, se lu timen fan er se fatyô u kporom ikyua a mbagenev yô, shi se lu nengen er Yehova ka a ver se shighe u se lu kôôsôô a mba se ne jighjigh a ve imôngo la yô.
1-2. Ka nyi i hembe lun Yehova kwagh u vesene, man ka nyi a soo ér se ere?
GBENDA u se eren kwagh a mbagenev la gba Yehova kwagh kpishi je. Yesu yange kaa ér mbawanndor a vese ve doo se ishima er iyol yase nahan. (Mat. 22:37-39) Kwagh ne kua u eren kwagh kundu kundu a mba ve civir Yehova ga la je kpaa. Ka sea eren kwagh a mbagenev kundu kundu yô, se kaven Yehova Aôndo u “ka a er iyange i due i ta sha mbaaferev kua ior mba dedoo, shi a na ura u nôô sha mbaperapera man mba ve lu mbaperapera ga la kpaa” la.—Mat. 5:45.
2 Er uumace cii ve doo Yehova ishima nahan kpa, a hemba soon mba ve ongo imo na la. (Yoh. 14:21) Nahan a soo ér se kav un. Sha nahan yô, a kaa a vese ér anmgbianev asev mba nomso man mba kasev ve ‘doo se ishima tsung.’ (1 Pet. 4:8; Rom. 12:10) Dooshima ne ngu er ka dooshima u ka a lu hen atô wase vea or u hen tsombor wase u nan doo se ishima, shin ijende yase i ishima ishima la nahan.
3. Ka nyi i gbe u se umbur sha kwagh u dooshima?
3 Er ka sea lôô kwagh ve i gba u se nengen sha mi sha er una vese nahan, kape dooshima kpa a lu je la. Gba u se za hemen u nôngon kwagh sha er anmgbianev asev vea seer doon se ishima yô. Apostoli Paulu yange wa Mbakristu kwagh ér: “Za nen hemen u doon ayol a en er ne mba anmgbianev mba sha tsombor nahan.” (Heb. 13:1) Yehova soo ér mbagenev ve za hemen u doon se ishima. Ken ngeren ne se nenge er i hii ve i doo u se luun kôôsôô vea anmgbianev asev yô, man er se za hemen u eren nahan yô.
ER I HII VE I GBE U SE ZA HEMEN U LUN KÔÔSÔÔ AYOL A ASE YÔ
4. Se er nan ve mzough wase u anmgbianev la una za hemen u gban se kwagh, er i ôr ken Pasalmi 133:1 nahana? (Shi nenge ufoto kpaa.)
4 Ôr Pasalmi 133:1. Se kpa, se lumun a kwagh u orpasalmi kaa ér aluer se ya ijende vea mba Yehova a doo ve ishima yô, a “doo” shi a “hôm” kpaa la. Kpa er or ka nana nengen a zegekon hanma iyange ve nan kera ver ishima sha mdoom ma u ga nahan, se kpa, kape alaghga se kera nenge a mdoom ma mzough u anmgbianev ne ga je la. Ka se nengen a anmgbianev asev mba nomso man mba kasev fele fele alaghga je yô, ka se nenge a ve acin imôngo ken kasua. Nahan se er nan ve vea za hemen u gban se kwagha? Aluer se mba tôôn shighe henen er anmgbianev asev ve lu tiônnongo kua se cii a iwasen yô, vea za hemen u doon se ishima.
Mayange de nengen mzough wase u Mbakristu ne beelee ga (Nenge ikyumhiange i sha 4)
5. Mbagenev ka vea nenge dooshima u a lu hen atô wase ne nahan kwagh la a wase ve nena?
5 Ka i doo mbagenev mba ve ve mbamkombo asev sha kwa hiihii la kpishi u nengen a dooshima u a lu hen atô wase la. Man kwagh ne tseegh kpa una na vea kure ikyaa ér ka mimi je ne. Yesu kaa ér: “Ka sha kwagh ne man ior cii vea fa er ne lu mbahenen av ye, aluer ne doo ayol a en yô.” (Yoh. 13:35) Nenge ase kwagh u wankwase ugen ken yunivasiti u Mbashiada mba Yehova henen kwagh vea na yô, iti na ér Chaithra. Yange i lôhô un mkohol u vesen nahan lumun u zan. Ze yô, sha iyange i hiihii la je a kaa a or u lu henen Bibilo a na la ér: “I lu je kpa, mbamaren av mba a kuvem ga. Kpa hen mkohol ne yô, i kuvem ken iyange i môm tseegh kwa 52! Lum er Yehova lu tesen ér m doo un ishima sha ikyev i ior nav nahan. Mo kpa m soo u lun ken tsombor ne.” Chaithra yange za hemen u henen kwagh nahan i er un batisema ken inyom i 2024. Sha mimi yô, mbahev ka vea nenge ityom yase i dedoo kua dooshima u a lu hen atô wase ne yô, kwagh la a mgbegha ve u va civir Yehova.—Mat. 5:16.
6. Aluer se mba kporom ikyua a anmgbianev asev yô, kwagh la una wase se nena?
6 Aluer se mba kporom ikyua a anmgbianev asev yô, kwagh la una fatyô u kuran se. Paulu yange kaa a Mbakristu ér: “Kpa za nen hemen u taver hanma wen ishima hanma iyange, . . . sha er mô wen nana hingir u cighir ishima sha tahav mbu tsughun or mbu isholibo i lu a mi la ga yô.” (Heb. 3:13) Aluer iyol kpe se je se mba kera fantyô u eren kwagh u vough ga yô, alaghga Yehova una na or u se civir Aôndo a nan nana nenge, nahan nana er kwagh u wasen se. (Ps. 73:2, 17, 23) Man ka iwasen i kwagh a gbe se a mi je la.
7. Dooshima man mzough zua sha nyi gbenda? (Mbakolose 3:13, 14)
7 Se mba ken nongo u ior ve nôngon kpoghuloo u tesen ayol a ve dooshima yô, nahan ka se zua a averen kpishi. (1 Yoh. 4:11) Ikyav i tesen yô, dooshima ka a mgbegha se se “waan ishima a mbagenev,” man kwagh la ka a na se lu ken mzough vea mba se civir Yehova a ve la. (Ôr Mbakolose 3:13, 14; Ef. 4:2-6) Sha nahan yô, ka i doo se u lun imôngo vea anmgbianev shighe u se ze mbamkombo asev yô, man kwagh ne ka kwagh u u zua a mi ken ma nongo ugen ga yô.
NAAN NEN MBAGENEV ICIVIR
8. Yehova ka a wase se u lun ken mzough vea anmgbianev asev nena?
8 Mzough u a lu hen atô wase sha tar cii la, ka ivande. Er se lu uumace mba yinan nahan kpa, Yehova na se mba ken mzough. (1 Kor. 12:25) Bibilo kaa ér: “Aôndo ngu tesen ne ér ne doo ayol a en.” (1 Tes. 4:9) Kwagh ne tese ér Yehova ka a er tom a Bibilo u tesen se kwagh u se er ve se fatyô u kporom ikyua a mbagenev yô. Aôndo una fatyô u tesen se aluer se mba henen atesen a na zulee shi dondon a yô. (Heb. 4:12; Yak. 1:25) Man ka kwagh u Mbashiada ka ve nôngo sha afatyô ve ér vea er vough je la.
9. Ka nyi se hen ken Mbaroma 12:9-13 sha kwagh u hemen sha u nan mbagenev icivir laa?
9 Mkaanem ma Aôndo tese se u kporom ikyua a mbagenev nena? Nenge ase kwagh u Paulu yange ôr i nger ken Mbaroma 12:9-13 la. (Ôr.) Fa wer Paulu yange kaa ér: “Hemen nan nen mbagenev icivir.” Inja i kwagh la ér nyi? Gba u se keren aan a tesen ser mbagenev doo se ishima, er u den ve kwaghbo shi ngohol ve sar sar, shi nan ve kwagh mgbeghaa nahan. (Ef. 4:32) De keghen wer saa anmgbian u kwase shin u nomso nana hemen kporom ikyua a we ga. U fatyô u “hemen” kporom ikyua a nan. Yesu yange kaa ér: “Or u nan ne kwagh la ka i hemba saan nan iyol a or u nan ngohol la.”—Aer. 20:35.
10. Se er nan ve se lu mba eren tom kpoghuloo, shin “nan mbagenev icivir”? (Shi nenge foto kpaa.)
10 Kwagh er doo yô, Paulu yange kaan ér se hemen sha u nan mbagenev icivir been je maa, shi kaa ér: “Eren nen tom kpoghuloo, de lu nen mba wan hwev ga.” Or u eren tom kpoghuloo ka nan eren kwagh sha gbashima, shi nan eren kwagh wegh wegh ga. Ka a na nan tom yô, nan er u sha inja. Anzaakaa 3:27, 28 kaa ér: “De nyum u eren kwagh u dedoo a mba ve kom un la ga, zum u u lu a tahav mbu eren un yô.” Nahan ka sea nenge ser gba u se wase or yô, se er kwagh fese u wasen nan, se mba we ahô ga; shi se mba tôôn ser orgen nana wase nan ga.—1 Yoh. 3:17, 18.
Gba u se kegh iyol u wasen anmgbianev asev mba nomso man mba kasev mba kwagh a gbe ve a iwasen la (Nenge ikyumhiange i sha 10)
11. Ka nyi ia wase se u kporom ikyua a mbageneve?
11 Gbenda ugen u se fatyô u nan mbagenev icivir yô, ka sha u den ve a kwaghbo fele shighe u ve er kwagh u doon se ga yô. Mbaefese 4:26 kaa ér: “De vihin nen ishima zan zan iyange i miren ne a mi ga.” Sha ci u nyi? Ivur 27 kaa ér aluer se er nahan yô, se na “Diabolo ian.” Yehova ôr se ken Mkaanem nam kwa kimbir kimbir ér se deen mbagenev a kwaghbo. Mbakolose 3:13 taver se ishima ér se “deen mbagenev kwaghbo sha mimi.” U den mbagenev a akaabo la ka gbenda u hemban doon u kporom ikyua a ve. Ka sea deen mbagenev a akaabo a ve yô, kwagh la a wase se se ‘za hemen u lun ken mzough u jijingi a wase se se lu ker la.’ (Ef. 4:3) Jighilii yô, ka sea deen mbagenev yô, se wase nongo u Yehova u lun ken mzough man ken bem.
12. Yehova ka a wase se u den mbagenev a kwaghbo nena?
12 Sha mimi yô, alaghga a taver se u den mba ve er se kwagh u vihin la akaabo a ve. Kpa sha iwasen i icighan jijingi u Aôndo yô, se fatyô. Bibilo i kaan ér se ‘doo ayol a ase sha mimi’ shi se ‘eren tom kpoghuloo’ i been yô, maa i kaa ér: “Jijingi a na lu nen mbatseen asema.” Icighan jijingi ka a wase ‘or u tseen ishima’ nan eren tom sha gbashima, shi nan eren u sar sar. (Nenge ngeren u pasen Mbaroma 12:11.) Icighan jijingi u Aôndo ka a wase se u tesen mbagenev dooshima, shi den ve a kwaghbo sha mimi. Sha nahan yô, ka se sôn Yehova a ishima yase cii ser a wase se.—Luka 11:13.
“MPAV A DE LU HEN ATÔ WEN GA”
13. Ka nyi ia fatyô u van a mpav hen atô wase?
13 Atôônanongo nga a “ior cii” ker mba ve dugh sha ajiir kposo kposo yô. (1 Tim. 2:3, 4) Sha ityôkyaa ne yô, gbenda u se wuhan iyol man hwe u se eren man twer u se tsough u eren man akaa a nan msaanyol a se eren ne aa fatyô u lun kwagh môm ga. Nahan aluer se wa ikyo ga yô, kwagh la una fatyô u van a mpav hen atô wase. (Rom. 14:4; 1 Kor. 1:10) Er Aôndo a tese se ér se doo ayol a ase yô, gba u se wa ikyo sha er se lu tesen ser akaa a se tsough la hemba doon a akaa a mbagenev ve tsough la ga yô.—Fil. 2:3.
14. Ka nyi i gbe u se nôngon u eren hanma shighe, man ka sha ci u nyi?
14 Shi se fatyô u nan ser tiônnongo a lu ken mzough, sha u eren kwagh u una wase mbagenev shi una taver ve ishima hanma shighe cii yô. (1 Tes. 5:11) Ior kpishi mba yange i dugh ve ken tiônnongo, shin ve mem u civir Yehova yô, hide hii u van mbamkombo. Nahan ka se ngohol ve sar sar! (2 Kor. 2:8) Nenge ase kwagh u anmgbian u kwase ugen u yange de u van mbamkombo je kuma anyom pue, kpa hide va ken Iyou i Tartor yô. A kaa ér: “Yange saan ior iyol u nengen a mo, nahan hanma or lu sughun mo nan mo uwegh.” (Aer. 3:19) Ieren i kundu kundu ne yange i bende a na nena? A kaa ér: “Yange lum er Yehova ngu wasen mo sha er a hide a saan mo iyol nahan.” Aluer se mba nôngon ser se taver mbagenev asema yô, Kristu una fatyô u eren tom a vese u taver mba ve lu ‘yan ican shi ve tôô ikyav mbi yuhwan la,’ asema.—Mat. 11:28, 29.
15. Ka nyi igen kpa se er ve ia wase tiônnongo u lun ken mzough?
15 Kwagh ugen u se er ve mzough una lu yô, ka u wan ikyo sha gbenda u se lamen la. Yobu 12:11 kaa ér: “Togh ka ku kar kwaghôron, er zwa kpaa ka u bende u kav mnyoho u kwaghyan u u nahan gaa?” Er or fan iwer ka nan nenge bar sha er nana fa aluer iwer i nan la doo ken zwa cii ve nan mase duen a iwer la nan mbagenev nahan, se kpa gba u se hen sha kwagh u se soo u ôron la tsembelee cii ve se mase ôron ye. (Ps. 141:3) Gba u hanma shighe yô, se nôngon kpoghuloo sha er kwagh u se soo u ôron la una maa a maa mbagenev, shi una na a kundu ve iyol shi “mba ve ongo la vea zua a iwasen ker yô.”—Ef. 4:29.
Hen sha kwagh u u soo u ôron la cii ve u mase ôron un ye (Nenge ikyumhiange i sha 15)
16. Ka unô nahan i hembe lun hange hange u vea ôron kwagh u una taver mbagenev asema?
16 Gba u noov man mbamaren vea hemba wan ikyo sha gbenda u ve lamen la, sha er vea ôr kwagh u una taver mbagenev asema yô. (Kol. 3:19, 21; Titu 2:4) Er mbatamen ve lu nengen sha iyôngo i Yehova yô, gba u vea eren kwagh u una kundu ve iyol, shi una sur ve ishima yô. (Yes. 32:1, 2; Gal. 6:1) Injakwagh igen ken Bibilo kaa a vese ér: “Kwaghôron u a gbe sha shighe vough yô, ka a doo tsung!”—Anz. 15:23.
MBAGENEV VE DOO U ISHIMA “SHA IEREN MAN SHA MIMI”
17. Se tese anmgbianev asev dooshima sha mimi nena?
17 Apostoli Yohane yange taver se ishima ér “se tesen dooshima sha kwaghôron shin sha zwa tsô ga, kpa i lu sha ieren man sha mimi.” (1 Yoh. 3:18) Nahan se soo ser dooshima u se tesen anmgbianev asev mba nomso man mba kasev la, a due ken atô u ishima yase. Se er kwagh ne nena? Ka sea lun vea anmgbianev asev yô, se seer lun kôôsôô a ve, nahan dooshima u hen atô wase la kpa a seer taver. Nahan keren aan a seer lun imôngo vea mbagenev shighe u ne ze mkombo shin ne dugh kwaghpasen yô. Zaan sha uya mba anmgbianev. Aluer se er nahan yô, kwagh ne una tese ér ‘Aôndo ngu tesen se ér se doo ayol a ase.’ (1 Tes. 4:9) Nahan se asange asange se za hemen u nengen er mimi je “aluer anmgbianev vea tema imôngo, ishima ve ia lu i môm yô, á doo yum á hôm kpaa.”—Ps. 133:1.
ICAM 90 Se Taver Anmgbianev Asema
