1. Davidi yange kaa ér nyi sha kwagh u iyol hiden a mi ijime i Yehova?

MIMI je se fatyô u kaan ser Yehova hidi a iyol ijime? Een se fatyô. Davidi yange kaa wener: “U nam perutya u myom Wou kpaa; ishima You i legh legh [shin ‘iyolhiden a mi ijime you,’ NWT ] erem m gba ikyôr.” (2 Sam. 22:36; Ps. 18:35) A shi nan kpa, Davidi umbur shighe u profeti Samuel va hen ya u ter u un Davidi sha u va shighen or u gba u nana va hingir Tor ken Iserael mkurem la. Davidi lu u masetyô ken ônov mba ter na mba anigheni mba nomso mbara, nahan kpa lu un Yehova tsua ér a hingir tor sha ityough ki Tor Saulu ye.—1 Sam. 16:1, 10-13.

2. Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren nee?

² Davidi yange una lumun a kwagh u Orpasalmi ugen kpa ôr sha kwagh u Yehova ne, ér: ‘Ka A shir ashe shin sha u Una nenge Sha man tara? Ka A kende a oribanave sha, er ve̱ tema a mbatarev imôngo.’ (Ps. 113:6-8) Se hii timen nengen er Yehova a hidi a iyol ijime la ken ngeren ne, nahan kwagh la una wase se u henen akaainjaa kpishi sha kwagh u iyolhiden a mi ijime. Se been yô, se nenge kwagh u se seer henen hen Tor Saulu man profeti Daniel kua Yesu sha kwagh u iyolhiden a mi ijime yô.

3. Yehova eren kwagh a vese nena, man kwagh la tese ér nyi?

³ Yehova tese ér un hidi a iyol ijime sha gbenda u a eren kwagh a uumace mba ve civir un mba ve yen ne la. Yehova lumun ér se civir un tsô ga, kpa ngu a nenge se ér se mba a azende na jim jim. (Yak. 4:8) Yehova soo ér se ya ijende a na, nahan a er kwagh u una wase se u hingir azende na yô. A na wan na va na nagh sha ci u asorabo a ase. Nenge imba la sha wono! Mimi yô, Yehova zungwe se mhôônom tsung je.

4. Ka nyi Yehova a ne se, man ka sha ci u nyi?

 ⁴ Shi nenge ase gbenda ugen u Yehova a tese ér un hidi a iyol ijime yô. Er i lu Yehova a gbe se yô, una soo yô, ma a gbe se sha gbenda u se fatyô u tsuan kwagh u se er a uma wase la iyol yase ga. Kpa a er kwagh nahan ga cii. A gba se sha ibeen na shi a na se mba a ian i eren kwagh sha ishima yase. A soo ér se uumace mba se lu ityôkyaa ga ne nahan, se tsua a ishima yase u civir un sha ci u se soo un shi se nenge ser ka sea ungwa imo na yô, se zua a mbamtsera kpishi. (Dut. 10:12; Yes. 48:17, 18) Sha mimi yô, doo se tsung ér Yehova a hidi a iyol ijime imba ngila nahan yô.

5. Yehova tese se iyolhiden a mi ijime nena? (Nenge foto u sha igbende.)

⁵ Yehova tese se ér se hiden a iyol ijime sha gbenda u a eren kwagh a vese la. A hemba kwaghfan sha won cii, nahan kpa, ngu a kegh ato a ungwa mhen u ior mbagen kpaa. Ikyav i tesen yô, Yehova yange de ér Wan na a wase un, a er tom u gban akaa cii. (Anz. 8:27-30; Kol. 1:15, 16) Shi er Yehova a hembe tahav man agee sha won cii nahan kpa, ngu a ver mbagen kpaa sha aan a utaha. Ikyav i tesen yô, a tsua Yesu, a ver un Tor u Tartor, shi a na uumace mbagen kpaa iorov 144,000 tahav, ér ve za hemen vea Yesu. (Luka 12:32) Yehova yange tsaase Yesu sha u a lu Tor man Pristi u Tamen yô. (Heb. 5:8, 9) Shi Yehova ngu tsaase mba vea za hemen vea Yesu la, kpa u ngu wer a na ve tom ne shi a hide hôn ashe sha mi, sha er una lu ashe sha hanma kwagh u ve lu eren vindi vindi ga. Ngu a vangertiôr ér vea er u sha ishima na.—Mpa. 5:10.

6-7. Ka nyi se fatyô u henen hen Ter wase u sha la sha u nan mbagenev ian i eren akaa agen?

⁶ Aluer Ter wase u sha u a hembe tahav cii la je kpa ngu veren mbagen sha aan a utaha yô, gba u se hemba eren nahan cii! U tesen ikyav yô, u ngu orya gayô ortamen ken tiônnongo? A lu nahan yô, dondo ikyav i Yehova sha u nan  mbagenev ian i eren akaa, shi wea na ve tom yô, na ve ian ve er u, palegh u sendegh wer i er hanma kwagh er u soo la. Aluer u dondo ikyav i Yehova la yô, a er tom la a bee sha shighe shi u tsaase mbagenev shi u na vea seer lun a vangertiôr kpaa. (Yes. 41:10) Ka nyi igen kpa mba ve lu sha ma ian i utaha la vea fatyô u henen hen Yehova?

⁷ Bibilo kaa ér Yehova ngu a kegh ato a mnenge u ônov nav mba ken jijingi mbara. (1 Utor 22:19-22) Mbamaren, ne dondo ikyav Yehova ne nena? Shighe gen ne fatyô u pinen mbayev enev mnenge ve sha ma kwagh u ne soo u eren yô. Aluer mhen ve la ka u vough yô, i dondo mhen shon.

8. Yehova yange wa ishima a Aberaham man Sara nena?

⁸ Gbenda ugen u Yehova a hidi a iyol ijime yô, ka sha u wan ishima. U tesen ikyav yô, Yehova ngu a wa ishima zum u i taver mbacivir un u dondon ma kwagh u a kaa er i er la fese yô. Yange kegh ato a Aberaham shighe u nenge ér Yehova una tim Sodom man Gomora yô, a lu sha mi ga la. (Gen. 18:22-33) Shi umbur er Yehova er kwagh a Sara u lu kwase u Aberaham la yô. Zum u Yehova er ityendezwa ér Sara una wa iyav ken ganden la, kwagh shon hôm Sara, kpa Yehova vihi ishima a na ga. (Gen. 18:10-14) A gema a er kwagh a Sara sha icivir.

9. Ka nyi mbamaren man mbatamen vea fatyô u henen ken ikyav i Yehova laa?

⁹ Mbamaren man mbatamen, ka nyi ne fatyô u henen ken ikyav i Yehova laa? Shighe u mbayev ou shin mba ken tiônnongo ve lumun a mnenge wou ga yô, ka u er nena? Kwagh u hiihii u ngu a va u ken ishima yô, ka i lu u kperan ishô geman huren mnenge ve kera? Shin ka u nôngo wer u kav kwagh u ve lu ôron laa? Mba ve lu sha ian i utaha la ka vea dondo ikyav i Yehova la yô, icombor ve man atôônanongo a ve a hemba zuan a mtsera. Se hila time sha kwagh u se fatyô u henen ken ikyav i Yehova i hiden a iyol ijime la. Hegen se hen er se fatyô u hiden a iyol ijime yô ken ikyav i ior mbagen mba i er kwagh ve ken Bibilo la.

10. Yehova ngu a er tom a ikyav i ior mbagen u tesen se nena?

¹⁰ Er Yehova a lu ‘Ortesen wase Uhemban, NWT’ yô, a na i nger kwagh u ior mbagen ken Bibilo sha er se hen kwagh ken ve yô. (Yes. 30:20, 21) Ka se hen kwagh u ior mba yange ve lu a aeren a doon Aôndo ishima la ken akaa Bibilo i ôr la. Môm ken aeren shon yô, ka u eren kwagh akuma akuma shin fan ikighir i agee ou shin ian gayô tahav ou sha kwagh la. Shi ka se hen kwagh ken akaa a yange er ior mba ve ban a aeren a dedoo ne la kpaa.—Ps. 37:37; 1 Kor. 10:11.

11. Ka nyi se hen ken ikyav i Saulu i bo laa?

¹¹ Hen ase sha kwagh u yange er Tor Saulu ne. Sha hiihii la lu gumor u hiden a iyol ijime. Yange fa er una fatyô u eren akaa agen ga yô, je yô, wa taver un u ngohol ityom igen kpaa. (1 Sam. 9:21; 10:20-22) Nahan kpa, shighe kar yô, Saulu hingir u aren ave. Yange hingir tor ica lu gba je tsô hii u tesen ieren i bo ne. Kwagen la, gba u una wa ishima a kegh profeti Samuel, nahan kpa kanshio. Er ma suur sha Yehova ér a nôngo kwagh sha ci u ior nav la yô, Saulu kar za na nagh shin er i na un ian i eren nahan ga kpaa. Kwagh la na yô, kera doo Yehova a na ga, shi ken masejime yô, Yehova venda un u lun tor. (1 Sam. 13:8-14) A doo kpishi aluer se hen kwagh ken kwagh u yange er Saulu ne yô, sha ci u kwagh la una wase se, se palegh u eren kwagh u i ne se ian i eren ga cii.

12. Daniel ver se ikyav i dedoo nena?

¹² Nahan cii kpa orgen gema ver se ikyav i dedoo i i lu kposo a ikyav i Saulu i bo la yô. Or  shon ka profeti Daniel. Daniel yange lu or u hiden a iyol ijime ken uma na cii shi lu or u civir Yehova u hanma shighe a soo ér Yehova a hemen un yô. Ikyav i tesen yô, shighe u Yehova er tom a na u pasen mnyam ma Nebukadinesar la, Daniel tim akende ér un pase mnyam mara sha kwaghfan na ga. Yange hide a iyol ijime, na Yehova icivir la cii. (Dan. 2:26-28) Ka nyi se hen ken kwagh laa? Aluer ka i doo anmgbianev u ungwan akaaôron a ase shin se za ikyura kpishi ken tom u pasen kwagh yô, doo u se umbur ser gba u se na Yehova icivir la cii. Gba u se hide a iyol yase ijime se fa ser, ka sha iwasen i Yehova ka se kôrcio u eren akaa la ye, ka sha tahav asev ga. (Fil. 4:13) Aluer se mba a ieren la yô, se lu dondon ikyav i dedoo i Yesu yange ver la kpaa. Kpa se lu dondon i nena?

13. Ka nyi se hen sha kwagh u hiden a iyol ijime ken mkaanem ma Yesu ma i nger ken Yohane 5:19, 30 laa?

¹³ Er Yesu lu Wan u Aôndo, shi lu a mshi ga nahan kpa, orti suur sha Yehova. (Ôr Yohane 5:19, 30.) Mayange nôngo ér una ngohol tahav hen Ter na u sha la ga. Mbafilipi 2:6 kaa a vese ér Yesu “ker u ngohol kwagh u a lu sha ci na ga la ga, inja na yô, yange ker u lun kwaghmôm a Aôndo ga.” Yesu yange hide a iyol na ijime kav ér Ter na a hembe un yô, nahan a na tahav mbu Ter na la icivir.

14. Zum u i kaa a Yesu ér a er kwagh u gande tahav nav ken inya yô, yange er nena?

¹⁴ Nenge ase gbenda u Yesu yange er kwagh zum u mbahenen nav mbagen, Yakobu man Yohane vea ngô ve, va hen a na va kaa ér ma a ver mbahenen mba uhar mbara sha ian i vesen yô. Yesu yange lu a tahav mbu veren mbahenen mban sha ian la ga. Fese je Yesu kaa a ve ér ka Ter na u sha la tseegh a lu a tahav mbu tsuan or u nana tema ken uwegh ku yanegh man ku imesegh ku Yesu sha Tartor ye. (Mat. 20:20-23) Yesu yange tese je ér un fa er tahav nav mbu yen sha akaa agen yô. A ker u amber sha akaa ga. Mayange Yesu yem eren akaa a Yehova a ne un ian i eren ga ze. (Yoh. 12:49) Nahan se dondo ikyav i Yesu i dedoo la nena?

15-16. Se dondo kwagh u Bibilo i we ken 1 Mbakorinte 4:6 la nena?

¹⁵ Se dondo ikyav i Yesu i hiden a iyol ijime la, sha u dondon kwagh u Bibilo i we se ken 1 Mbakorinte 4:6 la. Bibilo kaa a vese her ér: “De eren nen kwagh i karen akaa a i nger la ken inya ga.” Sha nahan yô, zum u or pin se kwagh yô, mayange doo u se yem ôron mhen shin mnenge wase shin kenden gagher ôron nan  kwagh u a ve se ken ishima cii a u henen sha kwagh shon shio ga. Hemba doon u se tese nan kwaghwan u a lu ken Bibilo shin ken ityakeda yase i pasen Bibilo la. Aluer se er kwagh nahan yô, a tese iyol hiden a mi ijime. Ka sea hide a iyol ijime, sea nenge ser ka hanma kwagh se fe ga yô, se tesen ser ‘atindi a perapera’ a Yehova la hemba mfe wase.—Mpa. 15:3, 4.

¹⁶ Dugh u se hiden a iyol ijime sha ci u nan Yehova icivir kpa, se mba a atôakyaa a agen a i doo u se hiden a iyol yase ijime yô. Hegen se nenge er ka sea hiden a iyol ijime shi sea nengen ser se fa hanma kwagh ga, shi tahav asev mbu a ikighir ve i saan se iyol shi kwagh shon a wase se u lun a mbagen doo doo yô.

17. Er nan ka i saan mba ve hidi a iyol ijime shi ve nengen ér ve fa hanma kwagh ga la iyolo?

¹⁷ Ka sea hiden a iyol ijime shi sea eren kwagh akuma akuma yô, i hemba saan se iyol. Se ôr nahan sha ci u nyi? Ka sea kav er se fe hanma kwagh ga yô, se lu a iwuese sha hanma iwasen i se zough a mi hen mbagen cii. Ikyav i tesen yô, hen ase sha kwagh u Yesu yange bee mbaamandev mbagen pue imande la. Yange lu orimande môm tseegh hide va sugh Yesu sha bouange u Yesu bee un la ye; sha ci u lu kwagh u or la ma tsa ma fatyô u been angev mbura iyol na ga. Or u hiden a iyol ijime shi nengen ér una fatyô u eren hanma kwagh ga ne, yange wuese iwasen i zua a mi la kpishi shi wuese Aôndo sha kwagh shon kpaa.—Luka 17:11-19.

18. Ka sea hiden a iyol ijime shi sea nengen ser se fa hanma kwagh ga yô, kwagh la a wase se u lun a mbagen doo doo nena? (Mbaroma 12:10)

¹⁸ Ior mba ve hidi a iyol ijime shi ve nengen ér ve fa hanma kwagh ga la mba hembe lun a mbagen doo doo shi mba hembe lun a azende a kôôsôô kpaa. Sha ci u nyi? Ka ve fa je ér mbagen mba a aeren a dedoo shi ve na ve  jighjigh kpaa. Ka i saan mba ve hidi a iyol ijime shi ve eren kwagh akuma akuma la iyol zum u mbagen ve lu zan ikyura sha hanma iantom i i ne ve yô. Shi ka ve kegh a kegh iyol u wuese ve shi nan ve icivir kpaa.—Ôr Mbaroma 12:10.

19. Ka atôakyaa a nyi nahan a ne ve i doo u se palegh iyolgengese?

¹⁹ Nahan kpa ior mba ve gengese iyol yô, mba inja nahala ga. Ka i taver ve u wuese mbagen; ka ve hemban soon ér ma i wuese ve. Shi ka ve soo u tôôn ayol a ve karen sha mbagen kpishi shi ve soo gesa kpen kpen. Mba soon u tsaase mbagen shi nan ve ian i eren akaa ga. Ashighe kpishi or u gengese iyol ka nan nenge ér gba u nana er hanma kwagh iyol i nan, sha ci u sha mnenge u nan yô, mbagen vea er kwagh shon sha inja vough ga. Or u gengese iyol ka nan soo ér hanma kwagh cii ma i lu nan shi nan wa iyuhwe kpaa. (Gal. 5:26) Ka i taver ambaaior la u lun a azende. Aluer se nenge ser iyolgengese ka zayol wase yô, gba u se er msen tsung se sôn Yehova ser a wase se, se “gema” sha er ieren i bo ne ia kar a ya tor ken a vese ga yô.—Rom. 12:2.

20. Er nan ve i doo u se hiden a iyol ijime shi se nengen ser se fa se bee ga?

²⁰ Doo se kpishi er Yehova a ver se ikyav i dedoo i hiden a iyol ijime nahan! Se nenge er a hiden a iyol ijime la sha gbenda u a eren kwagh a mbacivir un yô, shi se soo u kaven un kpaa. Heela tseegh ga, se soo u dondon akav a dedoo a ior mba i er kwagh ve ken Bibilo mba yange ve hiden a iyol ijime, nahan ve zenden vea Aôndo la. Yô, se naan nen Yehova icivir man iwuese i a kom sha mi la hanma shighe cii. (Mpa. 4:11) Se er nahan yô, se kpa se kuma u zenden vea Ter wase u sha la u a soo ior mba ve hidi a ayol a ve ijime shi ve nengen ér ve fa hanma kwagh ga la.