1, 2. Ior kpishi ka ve pine ér nyi?

AKAAVIHIN tsung nga eren sha tar. U tesen ikyav yô, hen ijiir igen la, ifi sar avenge kuwa angar ugen eleghee. Ape gen la di orgen za ta ior gbuuka ken côôci wua ior kpishi, mbagenev vihi ayol. Hen ijiir igen la di ngô ugen kpe angev mbu kyansa undu mbayev utaan.

² Shighe u ambaakaa ne a er yô, ior kpishi ka ve pine ér, “Hii nan ve kwagh a er nahana?” Mbagenev ka ve pine er i hii ve ihyom man ican i ngee sha tar yum nahan yô. I lu nahan u pine kwagh nahan vee?

3, 4. (a) Habaku yange pine ér nyi? (b) Yehova gema na un mlumun ér nyi?

³ Bibilo pase ér sha ayange a tsua la kpa ior mbagenev mba yange ve na Aôndo jighjigh tsung yô pine amba a mpin ne nahan. U tesen ikyav yô, profeti Habaku yange pine Yehova ér: “Ka sha ci u nyi U erem m nengen a iferkwagh man m kenger icana? Gadia mtim man ipilan mbam sha ishi; numsuwen ngu, man ahendan gema mough.”—Habaku 1:3.

⁴ Bibilo pase ken Habaku 2:2, 3 ér Aôndo yange na Habaku mlumun sha mpin na la shi tôndo zwa ér una sôr zayol shon. Ior doo Yehova ishima tsung je. Bibilo kaa ér: “Ka Un A lu koson ne ye.” (1 Peteru 5:7) Jighilii yô, Aôndo ka una nenge ior vea yaan ican nahan i hemba vihin un a vese ica je. (Yesaia 55:8, 9) Sha nahan yô, de se time sha mpin ne, Er nan ior ve lu yan ican sha tar yum nahana?

5. Mbahemenev mba kwaghaôndo kpishi ka ve ôr kwagh u atsan a ior ve lu yan la ér nyi? Bibilo tese ér nyi?

⁵ Ashighe kpishi upastô man ufada kua mbahemenev mba kwaghaôndo mbagenev ka ve kaa ér ka Aôndo a soo ér ior ve ya ican ye. Ashighe agen mbagenev vea kaa ér akaa a a eren se , a doon man a vihin cii, ka i lu akaa a Aôndo a vande veren ér a er se yô, shi mayange se fatyô u fan ityôkyaa ga. Mbagenev je yô vea kaa ér mbaganden kua mbayev cii ka ve kpe sha er vea za lu vea Aôndo sha yô. Kpa ka mimi ga. Mayange je Yehova eren ior akaa a vihin ga. Bibilo kaa ér: “Aôndo Una er iferkwagh mayange ga, Uhembanagee kpaa Una er kpe ga.”—Yobu 34:10.

6. Er nan ve ior kpishi sha tar ka ve na Aôndo ibo sha atsan a ve lu yan laa?

⁶ Ior kpishi sha tar ka ve naan Aôndo ibo sha atsan a ve lu yan la sha ci u ve hen ér ka Aôndo a lu hemen tar ne ye. Kpa i pase se ken Ityough ki sha 3, ér ka Satan Diabolo jighilii a lu hemen tar ne ye.

7, 8. Er nan ve ior ve lu yan ican sha tar yum nahana?

⁷ Bibilo kaa a vese ér “tar cii ngu sha ikyev i Orbo.” (1 Yohane 5:19) Satan u a lu tor u tar ne la we uma u ior ikyo ga shi a wa ifer hundu sen. Ngu “tsughun tar cii.” (Mpase 12:9) Ior kpishi mba dondon ieren na la. Ka ityôkyaa i môm i i ne ve aie a dumbur sha tar, kua ihyom man iferkwagh je la.

⁸ Atôakyaa agen kpa nga a a ne ve ior ve lu yan ican sha tar kpishi yô. Yange Adam man Ifa mba hembe ato yô, isholibo ve la tsar ônov vev. Er ior ve lu mbaasorabo yô, ka ve na mbagenev ve yaan ican. Ashighe kpishi ka ve soo ér vea hemen mbagenev. Nahan ve er ayôôso shi ve va a ityav shi ve kighir mbagenev kpaa. (Orpasenkwagh 4:1;  8:9) Ashighe agen di yô, ior ka ve tagher a ican sha ci u “shighe man aikyôr.” (Orpasenkwagh 9:11) Aluer ior mba hen ijiir i doon ga, shi ka hen shighe u doon ga yô, aikyôr man akaavihin agen aa fatyô u eren ve..

9. Er nan ve se fe ser mimi je, Yehova ngu a ityôkyaa i injaa i i ne ve a de ior ve lu yan icanaa?

⁹ Mayange je Yehova una va ior a ican ga. Ka un a ve a ityav man ifer kua atsan a mbagenev ve eren ior la ga. Ka Aôndo a ve a uaahe, er tartenger man uraahumbe u vihin akaa man mngerem ma kuwan akaa hen ijiir ga. Kpa alaghga u pine wer, ‘Aluer ka Yehova a hembe tahav sha won cii yô, er nan ve a yange ambaakaa a vihin tsung ne ga?’ Se fa dedoo ser kwagh wase gba Aôndo ishima tsung, nahan se na jighjigh ser ngu a ityôkyaa i injaa i i ne ve a de ior ve lu yan ican yô.—1 Yohane 4:8.

10. Satan yange puu Yehova nena?

¹⁰ Satan yange tsugh Adam man Ifa ken sule u Eden. Yange puu Aôndo ér ngu Orhemen u injaa ga. A kaa ér Aôndo ngu nyumen Adam man Ifa kwagh u dedoo. Yange soo ér ve na jighjigh ér aluer un hemen ve yô, a hemba kpen ve iyol, shi a Yehova shio kpa kwagh a hemba ve ga.—Genese 3:2-5; nenge Ngeren u Seer Tan Iwanger u sha 27, peeji 222.

11. Ka mpin u han i gbe u se zua a mlumun sha mini?

¹¹ Adam man Ifa hemba Yehova ato shi ve hendan a na. Yange ve hen ér ve ayol a ve kpa vea fatyô u fan kwagh u a lu u dedoo shin u bo yô, saa Aôndo una tese ve ga. Yehova una er nan ve una tese wang ér mbahendan a na mban tsume, shi ka un tseegh un fe kwagh u a hembe doon sha ci wasaa?

12, 13. (a) Er nan ve Yehova yange tim mba ve hendan a na la ave ave ga? (b) Er nan ve Yehova a de ér Satan a lu orhemen u tar ne shi uumace ve hemen ayol a ve?

 ¹² Yehova yange tim Adam man Ifa her ave ave je ga. Kpa de ve ve mar ônov. Yehova maa er kwagh u una wase ônov mba Adam man Ifa u tsuan or u ve soo ér nana lu orhemen ve yô. Sha hiihii la je Yehova wa ishima ér tar u iv a uumace mba lun vough, nahan lu u Satan una er nyi kpa, awashima u Yehova la una bunde ga.—Genese 1:28; Yesaia 55:10, 11.

¹³ Satan yange puu Yehova sha ishigh ki mbatyomov umiliôn imôngo. (Yobu 38:7; Daniel 7:10) Nahan Yehova na Satan shighe ér, a tese aluer kwagh u yange ôr sha iyol na la ka u mimi yô. Shi Yehova na uumace shighe ér ve ver ugomoti vev sha ikyev i Satan, nahan ve nenge aluer vea fatyô u zan ikyura a wen Aôndo shio yô.

14. Er uumace ve hemen ayol a ve ica i gbe kpa i lu wasen ga yô, tese ér nyi?

¹⁴ Uumace nôngo ér vea hemen ayol a ve kuma anyom udubu imôngo hegen, kpa ka wasen ga. Kwagh ne tese ér Satan ka oraie. Gba u Aôndo una wase uumace keng. Kwagh u profeti Yeremia ôr ne ka mimi, a kaa ér: “TERE, m fa, gbenda u or ngu sha ikyev i nan ga; or u zenden la, mvershigh u iaven i angahar a nan ngu sha ikyev i nan ga.”—Yeremia 10:23.

15, 16. (a) Er nan ve Yehova a de ér ican i er ior gbem yum nahana? (b) Er nan ve Yehova a ser mbamzeyol mba Satan a ve a mi la ga?

¹⁵ Er nan ve Yehova a de ér ican i er ior gbem yum nahana? Er nan ve a yange akaabo ga? Yehova tamber shighe gôgônan nahan, se nenge wang er Satan a kom u hemen ior ga yô. Uumace kar igbenda i hemen ayol a ve  kposo kposo, kpa gba ve sha mi ga. Shin er ve ze ikyura sha kwagh u sainsi kua iwavaren kpishi nahan je kpa, ifer ngee hemba ave a tse, kua ibanave man ipila man ityav. Kwagh ne tese ér se fatyô u hemen ayol a ase a Aôndo shio ga.

¹⁶ Nahan kpa, Yehova sôr mbamzeyol mba Satan a ve a mi la ga. Aluer a sôr hegen yô, a tese ér a sue hemen u Satan, man una er kwagh la mayange ga. Shi aluer a er nahan yô, uumace vea na jighjigh ér ve kpa mba a tahav mbu hemen ayol a ve a zayol shio. Kpa ka aie, nahan Yehova una sue hemen ve ga. Un eren aie ga.—Mbaheberu 6:18.

17, 18. Ka nyi Yehova una va er sha hanma kwagh u Satan a vihi ciilii?

¹⁷ Yehova una fatyô u sôron akaa a Satan kua uumace ve vihi sha ihyembeato ve la cii je he? Een. Aôndo fe akaa cii ityô. Yehova fa shighe u iwanger ia va hemba duen tseer tseer sha kwagh u aie u Satan yange ôr sha a na la yô. Hen shighe la una gema tar ua hingir paradiso, er sha hiihii la je soo ér u lu nahan. Shi una nder mbakpenev “mba ve lu shin iwar cii.” (Yohane 5:28, 29) Mayange ior a kera gba angev shin vea kpe ga. Yesu una sôr hanma kwagh u Satan a vihi cii. Yehova una tindi Yesu una va ‘vihi aeren a diabolo kera’ purututu. (1 Yohane 3:8) Se wuese kpishi er Yehova a lu wan ishima a vese hegen yô. Kwagh la na se ian i fan un shi lumun ser a lu Orhemen wase. (Ôr 2 Peteru 3:9, 10.) Ka sea yaan ican je kpa, a wase se u wan ishima.—Yohane 4:23; ôr 1 Mbakorinte 10:13.

 ¹⁸ Mayange Yehova una kighir se ér se tsua un una lu Orhemen wase ga. A na uumace ian i tsuan kwagh u ve soo yô. De se time sha kwagh u i gbe u se er a ian i doon tsung i Yehova a ne se la.

19. Ka ian i doon tsung i nyi Yehova a ne se? Doo u se tese ser ian ne ngi se a inja sha ci u nyi?

¹⁹ Ian i doon tsung i Yehova a ne se u tsuan kwagh u se soo la na yô, se mba kposo a annyamev. Annyamev mba henen kwagh ga, ka ve er kwagh er ishima i kende ve ker la. Kpa se uumace yô, se mba a ian i henen shi tsuan kwagh u se soo u eren a uma wase yô, nahan ka se tsua a ishima yase ser se er kwagh u doon Yehova shin se er ga. (Anzaakaa 30:24) Shi se mba er injin shin mashin mba ka ve eren tom er i var ve ér ve eren la tseegh nahan ga. Se mba a ian i tsuan imbaor i se soo u lun, man ior mba se soo u yan ijende a ve, kua kwagh u se soo u eren a uma wase yô. Yehova soo ér i saan se iyol ken uma wase.

20, 21. Ka nyi i hembe doon u u tsua u eren hegene?

²⁰ Yehova soo ér se soo kwagh na sha mimi. (Mateu 22:37, 38) Wanye ka nana kaa a ter u nan a ishima i môm ér, “Dadi kwagh wou doom” yô, i saan ter la iyol kpishi; kape Yehova kpa i lu je la. Yehova na se ian i sea soo yô, se tsua u civir un shin civir un ga yô. Satan man Adam man Ifa yange ve tsua u hendan a Yehova. U er nena a ian i u lu a mi u tsuan kwagh u u soo laa?

²¹ Civir Yehova a ian i u lu a mi u tsuan kwagh u soo la. Ior mba je kuma umiliôn imôngo, mba ve tsough u eren kwagh u doon Aôndo, ve vende Satan yô. (Anzaakaa 27:11) Ka nyi u fatyô u eren hegen sha er u va lu ken tar u he u Aôndo una va a mi, zum u una bee a hanma ican sha tar kera laa? Ityough ki dondon kin kia na mlumun sha mpin ne.