Mlu u Mbacivir Yehova Ve Lu ken Uikyangen Ga La
Ityough Itian
Mlu u Mbacivir Yehova Ve Lu ken Uikyangen Ga La
1, 2. (a) Ka mlu u ken uikyangen ga u nyi yange Aôndo ver uumace mbauhar mba hiihii mbara kere? (b) Tér atindi agen a yange kura ityom i yange i na Adam man Ifa ér ve̱ eren la.
SHIGHE u yange Yehova gba nomsoor u hiihii man kwase u hiihii la, ve lu a ian gbanger gbanger je hemba er uumace ve lu a mi ainge ne ca je. Ya ve lu Paradiso, Sule u Eden u doon ashe la. Angev tagher m-ember u ve lu ember uma la ga, sha ci u ve lu a ayol man asema a wang. Ku lu keghen ve e̱r hii shighe la je ú keghen hanmaor nahan la ga. Shi ve lu er atoki nahan kpaa ga, kpa i na ve iyua i kpilighyol i eren kwagh sha asema a ve la, ka tahav mbu tsuan kwagh u ve soo u eren la ayol a ve je la. Kpa u ve̱ za hemen u lun ken mlu shon u ken uikyangen ga ne yô, lu u saa vea wa atindi a Aôndo la ikyo keng.
2 U tesen ikyav yô, nenge ase atindi a igbetar a Aôndo a er ne. Sha mimi yô, alaghga yange i wa atindi ne sha mkaan kpee ga, kpa yange i gba Adam man Ifa sha e̱r u kuran atindi shon la á lu ve kwagh u sha gbaaôndo yô. Isharen i kwaghyan la yange i tese je ér gba u vea ya kwagh; imura di lu ikyav i tesen ér gba u vea ma mngerem; m-mir u iyange di lu ikyav i tesen ér gba u vea yav. Shi Yehova na ve tom u eren kpaa. Tom la hingir tindi hen a ve, sha ci u lu u ua hemen aeren a ve. Lu u ve̱ mar ônov, ve̱ gema tar u̱ hingir sha ikyev ve a akaauma a a lu shin ú atô kposo kposo la cii, shi ve̱ samber a akur a Paradiso zan zan a̱ kar tseren tar cii. (Genese 1:28; 2:15) Tindi ne yange lu a iwasen kpen kpen! Yange wa ve tom u nan ve mkom gbing gbing, shi wasen ve u yaren tom a mfe ve kembe kembe sha igbenda i dedoo. Shi ve lu a ian i tsuan akaa a vea er la sha asema a ve e̱r vea nguren eren tom ú i we ve la yô. Kanyi igen je shi or a tômôô?
3. Yange lu u Adam man Ifa vea hen u yaren tom a mlu ve u ken uikyangen ga la sha mfe zum u ve tsough akaa a vea er la nena?
3 Nahan kpa ú ngu wer, e̱r yange i na Adam man Ifa ian i tsuan kwagh u vea er la sha ishima ve nahan yô, ngula tese ér hanma kwagh u vea tsua u eren cii una ume atam a dedoo ga. Gba u vea yar tom a mlu ve u ken uikyangen ga, u̱ yange ve lu a ian í tsuan akaa a vea er sha asema a ve la ken atô u akighir a atindi man akaawan a Aôndo la. Yange lu u vea fa atindi man akaawan ne inja nena? Lu sha m-ongo u vea ungwan imo i Orgban ve shi vea timen sha ityom na kpaa la. Yange Aôndo na Adam man Ifa kwaghfan u yange gba u vea lu a mi ve vea er tom sha kwagh u ve lu henen la. Er yange i gba ve ve lu vough yô, mlu u ishima ve cii lu u dondon ikyav i aeren a Aôndo zum u vea tsuan u eren kwagh yô. Sha mimi yô, lu u aluer vea lu a iwuese sha kwagh u Aôndo vande eren sha ci ve la shi ve soo u eren sha ishima na yô, vea ver ishima vea er kwagh ne.—Genese 1:26, 27; Yohane 8:29.
4. (a) Tindi u yange i wa Adam man Ifa sha kwagh u kon ugen ér ve̱ de ye ú ga la yange hide wa ve ken uikyangen shinii? (b) Er nan ve kwagh ne yange lu sha injaa?
4 Sha nahan yô, e̱r Aôndo yange tsua u tan ve ikyaren sha u una fa shin vea suur sha un U a ne ve Uma la shi vea lumun u lun ken akighir a un ver sha ci ve la nahan, lu sha inja vough je yange e̱r ye. Yehova wa Adam tindi ne nahan wener: “Hanma kon u ken sule ne, gbaa yan u tsô, kpa kon u mfe u fan kwagh u dedoo man kwagh u bo la, de ye u ga, gadia iyange i ú ya u la, ú kpe je.” (Genese 2:16, 17) Yange mba gbe Ifa je tsô, un kpa i pase un tindi ne. (Genese 3:2, 3) Mase zan myange ne yange hide wa ve ken uikyangen shinii? Mayange ga cii. Yange ve lu a akaayan a doon atô kposo kposo a vea ya, vea gema a palegh u yan ityamegh ki kon shon ú lu̱ ú tseegh i tswer ve la yô. (Genese 2:8, 9) Yange lu a inja u vea kav ér tar ka ú Aôndo je, gadia ka un a gbe ú ye. Nahan ngu a ian i wan atindi a a zough sha awashima na shi a lu a mtsera hen orumace kpaa yô.—Pasalmi 24:1, 10.
5. (a) Adam man Ifa yange ve ta mlu ve u ken uikyangen ga u engem la kera nena? (b) Kanyi yange i kar i tile sha ityough ki mlu u ken uikyangen ga u Adam man Ifa yange ve lu a mi laa, man kwagh ne bende a vese nena?
5 Kpa kanyi i gema i ere? Er yange kwagh hange ortyom ugen yum yô, a kera yar tom a ian na i tsuan kwagh u una er la sha inja ga, nahan a hingir Satan, inja na yô ka “Orhendankwagh” je la. Yange tsugh Ifa sha u ôron un kwagh u a hendan a ishima i Aôndo yô. (Genese 3:4, 5) Adam kpa dondo Ifa, nahan ve cii ve per tindi u Aôndo. Er yange ve gese uwegh ve tôô kwagh u lu u ve ga la yô, nahan ve ta mlu ve u ken uikyangen ga u engem la kera. Isholibo hingir tor ve, ku maa dondo, di vough e̱r Aôndo vande ôron ve ér a lu nahan. Nahan dyako u ve undu sha ci u ônov vev yô lu isholibo—i i dugh tseer tseer ken isharen i eren isholibo i ka sea duen ken uya je maa se due a mi la. Shi isholibo va a mbamyina mba nan angev man iyolbeen man ku. Isharen i eren kwaghbo, i Satan á kenden i atôndo ne, i na orumace iv a ihyom i kôron man ifer i eren man mkighir u kighir ior man ityav mbì mbí yem a uuma mba iorov umiliôn imôngo ityough tingir la. Nenge kwagh ne a kaha kposo a mlu u ken uikyangen ga u Aôndo yange na orumace sha hiihii la sha wono!—Duteronomi 32:4, 5; Yobu 14:1, 2; Mbaromanu 5:12; Mpase 12:9.
Ape Á Zua a Mlu u ken Uikyangen Ga la Yô
6. (a) Á zua a mlu u kera lun ken uikyangen ga u jim jim la hana? (b) Ka msagh u ken uikyangen u nyi Yesu yange lu ôron kwagh terene?
6 Er hanma ijiir cii akaa a vihi je i gbe kera yô, kera ka Yohane 8:31, 32) Mlu u ken uikyangen ga ne ka imba ishimaverenkeghen i ior ka ve lu a mi zum u ve vende orhemen ugen shin ma gomoti ér ugen a̱ kar a̱ tile sha ityough nagh la ga. Kpa, mlu u ken uikyangen ga ne har sha akaa a á lu zan orumace iyol jim la jighilii. Yesu lu ôron lu kwagh u kera lun ken ikyangenev mbi isholibo ga la. (Yohane 8:24, 34-36) Nahan, or ka nana̱ hingir orhenen u mimi u Yesu Kristu yô, mgem a va ken uma u nan veseghee, nan due ken uikyangen kera!
kwagh u kpilighyol e̱r i hii ve ior ve tômon ér ma ve dugh ken uikyangen kera nahan ga. Kpa ka han je a zua a mlu u ken uikyangen ga u jim jim laa? Yesu kaa ér: “Aluer nea lu ken kwaghôron Wam zan zan yô, ne mba mbahenen Av mimi je; man né fa mimi, mimi kpaa una pase ne una tuhwa.” (7. (a) Ka sha nyi gbenda se fatyô u osough sha ikyev i isholibo kera hegene? (b) Aluer ka u se zua a imba mlu u ken uikyangen ga la yô, kanyi i gbe u se er keng ne?
7 Ú ngu wer ngun ka u kaan ér isharen i eren isholibo i í mar se a mi la i kera benden a Mbakristu mba mimi ga ze. Er ve ye dyako u isholibo yô, ka i gba u vea nôngo ve vea palegh u eren i ye. (Mbaromanu 7:21-25) Nahan cii kpa, aluer mimi je or dondo atesen a Yesu yô, nana kera lu kpan u isholibo ga. Isholibo ia kera lu orhemen u nan u una̱ kaa ér nana̱ er ingin je, maa nan gba karen karen eren je ga. Nana kera lu uikyangen ken ma inja uma i lun a awashima shio, í ia na imoshima i nan ia naan nan ibo hanma shighe la ga. Nana lu a imoshima i dedoo hen Aôndo, sha ci u á de nan asorabo a nan a yange nan vande eren la cii sha ci u jighjigh u nan ne naagh ku Kristu la. Alaghga mbamhen mba bov vea va nan ken ishima, kpa nana venda u dondon ve sha ci u nana umbur atesen a Kristu a wang la, nahan nana tese ér isholibo kera ngi orhemen u nan ga.—Mbaromanu 6:12-17.
8. (a) Mcivir u mimi u sha inja i Kristu la na se kera mba ken uikyangen ga sha nyi igbenda? (b) Ka u se nengen mbautahav mba tarev nena?
Daniel 2:44; Mateu 6:10) Nahan kpa, mlu u se kera lu ken uikyangen ga ne ka u kaan ér se gema lahan ugomoti mba ve lu hemen la kua atindi a ve ga.—Titu 3:1, 2; 1 Peteru 2:16, 17.
8 Time ase sha igbenda i se lu Mbakristu ve se kera lu ken uikyangen ga la. I pase se sha ikyev i akaa a atesen a aiegh a ve a mi la i tuhwa, kua sha ikyev i ikyangenev mbi ajinge a kwagh u mbaimev man sha ikyev i ikyangenev mbi isholibo kpaa. Mimi u kpilighyol u sha kwagh u mlu u mbakpenev man mnder u shin ku la pase se sha ikyev i mciem ma cian ku gighir gighir la kpa tuhwa. Mfe u se fe ser kera shi ica ga tsô a kar a ugomoti mba orumace mba ve yen ne cii kera, a kar a ver Tartor u Aôndo ú perapera la kpa shi sagh se, se kera mba a ishimaverenkeghen shio ga. (9. (a) Yehova wasen se sha dooshima sha u se̱ de kera luun ken uikyangen ga sha gbenda u hemban cii ú orumace nana fatyô u zuan a mi hegen la nena? (b) Se tsua akaa a se soo u eren la sha inja nena?
9 Yehova den ér se̱ ker a ker mbaahaba ve se fa gbenda u ú hembe doon u se eren a uma wase ga. Á fa e̱r i er se la man kwagh u a ne se mkom sha mimi la man kwagh u una va se a mtsera u tsan gbem la kpaa. Á fa mbamhen man aeren a or nana lu a mi ve aa vihi mlu u nan a Na kua orumace ugen kpaa, shi alaghga je yô aa yange imba or la u nyôron ken tar u he la kpaa yô. Yehova er a vese sha dooshima sha u pasen se akaa ne cii ken Bibilo man sha ikyev i nongo na u shin tar ne kpaa. (Marku 13:10; Mbagalatia 5:19-23; 1 Timoteu 1:12, 13) Nahan mase shin u se yar tom a ian i Aôndo a ne se la sha u tsuan kwagh u se soo u eren la. Aluer se dondo kwagh u Bibilo i tese se la yô, akaa a se tsua u eren la aa lu a injaa, se kera er kwagh ier i Adam la ga. Se lu tesen ser ka u lun a mlu u dedoo vea Yehova la i hembe gban se kwagh ye.
Ior Mbá Keren Gbenda Ugen Ú Vea Kera Lu ken Uikyangen Ga Yô
10. Ka imba mlu u ken uikyangen ga u nyi mbagenev mba ve lu Mbashiada mba Yehova ve kerene?
10 Ashighe agen alaghga agumaior á á lu Mbashiada mba Yehova—kua mbagenev mba ve kera lu iyev ga je kpaa—ka ve hen ér ve soo u ma ve kera lu ken uikyangen ga ken gbenda ugen. Alaghga a lu ve sha ishi er tar engem, ngu jinge ji jinge yô, nahan er ve lu hemban timen sha mi je, a hemban saren ve u eren akaa a á lu sha ci u Mbakristu ga, kpa a gem a ze iti ken tar yô. Alaghga ambaaior la aa wa ken ishima u man icimbiv mbi bov shin man msôrom za karen ikyaa inya shin eren idya kpaa ga. Kpa alaghga vea hii u lun vea mba ve lu Mbakristu ga la kôôsôô, vea soo ér mbara ve̱ lumun ve. Alaghga je yô vea hii u kaven iliam ve kua aeren a ve je kpaa.—3 Yohane 11.
11. Ashighe agen imeen i eren kwaghbo la ka í va hana?
11 Ashighe agen yô ka i lu or u nan senge ér nan ngu civir 2 Peteru 2:19.
Yehova je nan va a imeen i eren kwagh u a lu sha ci u Orkristu ga la ye. Kape yange lu sha ayange a Mbakristu mba tsuaa la je la, shi nyian kpa kwagh a fatyô u eren nahan. Ashighe agen ambaaior la ka á soo ér aa er akaa a aa va ve a msaanyol yô, kpa aeren ne á per atindi a Aôndo. Ka ve taver mbagenev ishima ér ve̱ ker akaa a aa na ve “msaanyol” yô. Ka ve ‘tôndo zwa er vea kera lu ken uikangen ga, kpa ve ayol a ve gema mba ikpan i hôngorough.’—12. Ieren i peren atindi a Aôndo man akaawan a na la i ve a akaa a bo a nyi nahana?
12 Atam a imba mker u keren mlu u ken uikyangen ga ne a um la, ka a lu a bo kpee, gadia ka u peren atindi a Aôndo je la. U tesen ikyav yô, idya i eren ia fatyô u van a ayôôso shin angev shin ku shin iyav mbu kwase wan sha ishima i nan ga la, shin ivaapaven je kpaa. (1 Mbakorinte 6:18; 1 Mbatesalonika 4:3-8) U menan icimbiv mbi bov la una na or nana kera lu sha ave a nan ga, shin iliam a gema eren nan ican shin nana gema nengen mtanem, shin zu a gema karen nan a ashe, shin ican a gba eren nan u ôôn, shin nana hunde, shin nana kpe a kpe jim je kpaa. Alaghga nana var a icimbiv mbin, nahan kwagh la una na nana nyôr iv sha u nana za hemen u yamen mbi yô. Kape or u ikyôhô i ye tor ken a nan la kpa i lu je la. (Anzaakaa 23:29-35) Alaghga ior mba ve eren ambaakaa ne vea hen ér ve kera mba ken uikyangen ga, kpa tso a kuan a karen ihyongo cii yô, vea mase kaven ér ve hingir ikpan i isholibo. Man isholibo ka orhemen u vihin tu kpen kpen! Aluer se time sha kwagh ne hegen yô, kwagh la una kura se, nahan imba kwagh ingila ia kera tser se ga.—Mbagalatia 6:7, 8.
Ape Kwagh Ka a Hii u Zan Iyol Yô
13. (a) Ashighe kpishi asaren a á ve a mbamzeyol la ka a hii nena? (b) Aluer ka u se fa inja i “ujende mba bov” yô, ka mnenge u ana i gbe u se time sha mini? (c) Ú nguren nan mlumun sha mbampin mba i pin ken ikyumhiange i sha 13 la yô, pase mnenge u Yehova la var var.
13 Hen ase ape ashighe kpishi mbamzeyol ka ve hii u van la. Yakobu 1:14, 15) Isharen la ka i mough nena? Ka i lu sha kwagh u nan lu henen ken ishima la. Ashighe kpishi ka i lu u yan ikyar vea mba ve dondon akaawan a Bibilo ga la ka a na kwagh a er nahan ye. Kera yô, se cii se fa er i gbe u se palegh “ujende mba bov” yô. (1 Mbakorinte 15:33) Kpa ka ujende mba nyiiv ve lu mba bovo? Yehova nenge kwagh la nena? Aluer se gbidye kwar sha mbampin mba i nger ve dondo heen ne shi se bugh avur a ruamabera a i nger la se ôr yô, nahan kwagh la una wase se se mase kuren ikyaa vough.
Bibilo pase ér: “Hanma or ka i mee nan zum u asaren a nan iyol i nan ka a urugh nan a hôn nan la. Zum u isharen ka i jile iyol kera yô, i gema i mar isholibo. Isholibo di ia va vese yô i gema i dugh ku.” (Aluer ior mbagenev mba a mba inja er mba akpamaior nahan tsô, maa ve hingir ujende mba dedoo je ve he? (Genese 34:1, 2, 18, 19)
Iliam ve shin asenge a ve eren la, aa fatyô u tesen shin vea lu ior mba se lu a ve ikyooso ikyooso yô shinii? (Mbaefese 5:3, 4)
Aluer se ya ijende a ior mba Yehova a doo ve ishima ga la tagher tagher nahan, a lu un ken ishima nena? (2 Kroniku 19:1, 2)
Shin e̱r alaghga se lu eren tom imôngo vea ior mba jighjigh u nan ve a lu kposo a u wase, shin se lu zan makeranta a ve imôngo nahan kpa, er nan ve i doo u se eren kwagh sha kwaghfana? (1 Peteru 4:3, 4)
U nengen televishen shin senema, shin nengen akaa sha Intanet shin ôron ityakerada shin umagazin shin upipambaabaver cii, ka igbenda i yan ijende a mbagenev. Nahan ka nyi imba akaa i gbe u se sulaa? (Anzaakaa 3:31; Yesaia 8:19; Mbaefese 4:17-19)
Ambaaior a se tsough ser ve̱ lu azende ase la aa tese Yehova ér se mba ior mba nyiivi? (Pasalmi 26:1, 4, 5; 97:10)
2 Mbakorinte 3:17) Aluer or gema akaa ne cii ta kera hegen sha u huren kwaghwan u a lu ken Mkaanem ma Aôndo la kera nahan, nan ngu ityough vough jee? De se yar nen tom a mlu wase u ken uikyangen ga u Mbakristu la sha inja, nahan se tese wang ser kwagh u a hembe hangen se jighilii yô ka “mlu u engem u lun a ikangenev ga u ônov mba Aôndo la.”—Mbaromanu 8:21.
14 Tar u he u Aôndo la kera ngu ken hemen ica ga. Sha ikyev i gomoti u sha u Tartor u Aôndo la, a pase orumace sha ikyev i Satan man tar na u ifer ne cii a tuhwa. Tegh tegh tsô, a kar a akaa a isholibo i ve a mi hegen ne cica cii hen orumace u ungwan tindi la kera, tsô nana hingir vough ken ishima man sha iyol, sha er se fatyô u ember uma u tsôron ken Paradiso yô. Ken masejime yô, akaa a i gbe á cii aa fatyô u ember mlu u ken uikyangen ga u a lu sha ishima i “Jijingi u Ter” vindi vindi yô. (Kwaghôron u Hiden Kimbir Kwagh
• Ka mlu u ken uikyangen ga u nyi yange nom man kwase mba hiihii mbara ve lu a mini? Aluer ú tôô mlu u sha shighe la ú kar sha kwagh u orumace nan tagher a mi hegen ne nahan, ú nenge nena?
• Ka mlu u ken uikyangen ga u nyi Mbakristu mba mimi ve lu a mini? Kwagh ne kaha kposo a kwagh u tar ú nengen ér ka u kera lun ken uikyangen ga la nena?
• Er nan ve i lu hange hange u palegh ujende mba bovo? Er se eren ier i Adam la ga yô, ka an nana kaa ér kwagh ka u bo ve se lumun a mini?
[Mbampin Mba Ngeren u Henen]
14. Ka mlu u ken uikyangen ga u kpilighyol u nyi a lu ken hemen sha ci u mba ve dondon kwaghwan u ken Mkaanem ma Aôndo hegen laa?
[Ufoto mba sha peeji 46 la]
Mkaanem ma Aôndo ta icin ér: “De tsughun nen ayol a en ga, ujende mba bov mba vihin mbamlu mba dedoo”