Aôndo Yange Er Akaauma Cii Due ken Ankwaghuma Ugene?

KUHWA

Mlumun u Bibilo i ne yô

Ei. Bibilo ôr wang ér Aôndo yange gba uumace man annyamev kua imendenev “anza” kposo kposo. * (Genese 1:12, 21, 25, 27; Mpase 4:11) Bibilo kaa ér uumace cii due ken Adam man Ifa, ka ve ve lu mbamaren asev mba hiihii ye. (Genese 3:20; 4:⁠1) Kwagh u Bibilo i ôr ne ngu kposo a ityesen i i kaa ér Aôndo yange er akaauma anza kposo kposo a se nengen a mi ne cii, due ken ankwaghuma la. Kpa mbasainsi mba ve kaa ér hanma kwagh u uma cii ngu ker anza kposo kposo la yô, mnenge ve la zua sha kwagh u Bibilo i ôr la cii.

Aôndo yange er akaauma cii due ken ankwaghuma ugene?

Ior mba ve ne jighjigh ér, Aôndo yange er akaauma agen cii due ken ankwaghuma la je kpa mba a mbamhen kposo kposo sha gbenda u yange er kwagh shon yô. Takeda ugen (Encyclopædia Britannica) kaa ér, ior mbagenev na jighjigh ér “gbenda u Aôndo a soo ér akaa a za hemen sha tar yô, ka u ijiir i i hembe doon sha ci u ma imendenegh cii yô, imendenegh kira ki lu her gbem shi ki samber her, annyamev kpa nahan.”

Shi ityesen ne ôr akaa a a dondo ne kpaa:

Akaauma cii due ken ankwaghuma u hiihii, sha ashighe a tsuaa la je.
Kwaghuma ugen una fatyô u geman kure kure hingir kwaghuma ugen kposo.
Ka Aôndo jighilii je a ne akaa ne a lu nahan ye.

Ityesen i akaauma cii gba duen tsô la zua sha kwagh u Bibilo i ôrô?

Mba ve ne jighjigh ér Aôndo yange er akaauma cii due ken ankwaghuma ugen la, mba tesen ér kwagh u igbetar u Bibilo i ôr ken takeda u Genese la ka vough za bee ga. Nahan kpa, Yesu yange ôr kwagh sha kwagh u i ôr ken Genese la ér ka kwagh u mimi u yange er yô. (Genese 1:26, 27; 2:18-24; Mateu 19:4-6) Bibilo kaa ér cii man Yesu a va shin tar yô, yange vande lun sha vea Aôndo, shi wase Aôndo u gban “akaa cii” sha u a lu yô. (Yohane 1:⁠3) Sha nahan yô, ityesen i i kaa ér Aôndo yange er akaauma anza kposo kposo due ken ankwaghuma u hiihii la zua sha kwagh u Bibilo i ôr ga.

Akaauma (imendenev man annyamev) ka a gema hen ijiir sha u aa lu her gbem yô, maa a hingir agen kposo?

Bibilo pase er akaauma kposo kposo a lun inja i môm aa ngee a za kighir la ga. Shi kwagh u Bibilo i ôr la tese ér annyamev man imendenev—⁠akaauma a Aôndo a gbe a anza kposo ne aa fatyô u geman shighe u a lu samber shin a za lu hen ijiir igen, sha u aa lu her gbem yô. Er mbagen ka vea nenge kwaghuma una gema sha imba gbenda ve ve kaa ér kwaghuma shon due ken ugen nahan kpa, ka i lu kwaghuma ugen kposo ga.

^ Ikyum. 1 Ishember i “inja,” i Bibilo i ter la gbanger hemba ishember i “species,” i mbasainsi ka ve ter sha ityough ki kwaghuma môm la. Mbasainsi ka ve kaa ér kwaghuma u he due ken ugen, kpa jighilii yô, ka i lu nahan ga, kwaghuma shon ka a bee a bee ugen, shin a lu inja er ka ugen la nahan di tsô, er ishember i ken takeda u Genese la i tese nahan.