Langsung ke konten

Langsung ke daftar isi

PĚNGANGĚNDUNGANG 38

’Děntako si Siạ, kụ Iạ Sarung Měgělị Karal᷊ungsemahẹ̌’

’Děntako si Siạ, kụ Iạ Sarung Měgělị Karal᷊ungsemahẹ̌’

”Děntako si siạ, i kamene kěbị apang nal᷊owe dingangu nawěhạu bawawaěng, kụ iạ sarung měgělị karal᷊ungsemahẹ̌ si kamene.”​—MAT. 11:28.

KAKANTARỊ 17 ”Iạ Mapulu”

TINJAUAN *

1. Kere nilahẹ su Matius 11:28-30, diandi apa nikoạ i Yesus?

YESUS někoạ diandi makạlaherang su taumata apang dụdaringihẹ̌ si sie. I sie nẹ̌bera, ”Děntako si siạ, . . . kụ iạ sarung měgělị karal᷊ungsemahẹ̌ si kamene.” (Basa Matius 11:28-30.) Ini bal᷊inẹ diandi konti. Pẹ̌tiněna kerea i sie napakapia sěngkatau wawine masakị mawěhạ.

2. Apa nikoạ i Yesus gunang sěngkatau wawine masakị?

2 Wawine ene seng nẹ̌bingọ makitul᷊ung si sai. I sie seng nakiundang su lawọ dokterẹ̌ ual᷊ingu mapulu mapia. I sie seng nasakị karěngụe 12 su taunge, katewe tawẹ apa nakapia si sie. Tumuhụ Hukung, i sie najis. (Im. 15:25) Su tempong nakaringihẹ̌ i Yesus botonge makapia taumata masakị, i sie nědeạ si Yesus. Su tempong nakasilo si Yesus, i sie něnenggehẹ̌ pondol᷊u pakeang i Yesus, kụ apidu napia! Yesus tawe kětạeng napakapia sakị u wawine ene, katewe lai nakakoạ si sie nẹ̌pěndang i sie kẹ̌kěndageng dingangu lẹ̌arěgang. Contone, su tempong nẹ̌bisara su wawine ene, Yesus něpakẹ bawera ”anạku” gunang měnodẹ i sie makěndagẹ̌ dingangu měngẹ̌ngarěga wawine ene. Wawine ene tantu sěbạe mal᷊ungsemahẹ̌ dingangu natoghasẹ̌!​—Luk. 8:43-48.

3. Manga kakiwal᷊o apa sarung simbaheng i kitẹ?

3 Su wěke ene, wawine ene nẹ̌tawakal᷊i diměnta si Yesus. Kerene lai orasẹ̌ ini, i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌tawakal᷊i ’duměnta si’ Yesus. Orasẹ̌ ini, Yesus tawe měkoạ mukjizat gunang mapakapia taumata apang ’diměnta si’ sie. Katewe, i Yesus bědang měgẹ̌gausẹ̌, ”Děntako si siạ, . . . kụ iạ sarung měgělị karal᷊ungsemahẹ̌ si kamene.” Su pěngangěndungang ini, i kitẹ sarung sumimbahẹ̌ lima kakiwal᷊o: Kerea carane ’duměnta si’ Yesus? Apa mangal᷊ene bawerang i Yesus, ”Pikul᷊ẹ̌ko papasanengangku”? Apa kaěndungang i kitẹ bọu i Yesus? Kawe nụe hal᷊ẹ̌ nighělị i Yesus makakoạ si kitẹ mal᷊ungsemahẹ̌? Dingangu, kerea tadeạu i kitẹ turusẹ̌ makaěbạ karal᷊ungsemahẹ̌ su al᷊ungu papasanengang i Yesus?

”DĚNTAKO SI SIẠ”

4-5. Apa piram baụ cara i kitẹ ’duměnta’ si Yesus?

4 Sěmbaụ cara ’duměnta si’ Yesus ene kai měngěndung pakal᷊awọ soal u apa niwera dingangu nikoạe. (Luk. 1:1-4) Tawẹ apa taumata makakoạ ene gunang i kitẹ, katewe i kitẹ hala harusẹ̌ měngěndung. I kitẹ lai ’duměnta si’ Yesus su tempong měkoạ putusang gunang baptisang dingangu makoạ muriti Kristus.

5 Cara wal᷊inẹ gunang ’duměnta si’ Yesus ene kai makitul᷊ung su penatua su tempong membutuhkan. Yesus něpakẹ ”gaghělị kere taumata” gunang měngurusẹ̌ manga dombane. (Ef. 4:7, 8, 11; Yoh. 21:16; 1 Ptr. 5:1-3) I kitẹ harusẹ̌ mẹ̌tawakal᷊i mẹ̌dorong tul᷊ung si sire. I kitẹ tawe měharapẹ̌ manga penatua masingkạ apa tẹ̌tiněnang i kitẹ dingangu apa kebutuhan i kitẹ. Pẹ̌tiněna apa niwerang sěngkatau saudara arenge Julian, ”Iạ harusẹ̌ suměbang bọu Betel ual᷊ingu masakị, kụ sěngkatau hapịku něgělị těgu tadeạu iạ mẹ̌dorong kunjungan penggembalaan. Humotong, iạ nẹ̌pikirẹ̌ iạ tawe harusẹ̌ měkoạ ene. Katewe, samurine iạ nẹ̌dorong tul᷊ung, kụ kunjungan penggembalaan ene nakoạ hadiah kapaelange si siạ.” Manga penatua, kere darua penatua nẹ̌tiwo si Julian, botonge mẹ̌tul᷊ung si kitẹ makasingkạ ”tiněnang Kristus”, ene mangal᷊ene makaěna dingangu tumol᷊e kakanoạ lai tiněnane. (1 Kor. 2:16; 1 Ptr. 2:21) Tul᷊umang kerene kai hadiah kapaelange botonge gělịkang i sire si kitẹ.

”PIKUL᷊Ẹ̌KO PAPASANENGANGKU”

6. Apa mangal᷊ene bawerang i Yesus, ”Pikul᷊ẹ̌ko papasanengangku”?

6 Su tempong Yesus nẹ̌bera, ”Pikul᷊ẹ̌ko papasanengangku,” ene ěndịu mangal᷊ene ”Tarimạe iạ makoạ Tuang i kamene.” Ene lai mangal᷊ene ”Bọete měmikul᷊ẹ̌ papasanengang sěngkasio dingangku, kụ měhal᷊ẹ̌ sěngkasio gunang Yehuwa.” Darua bawera ene mangal᷊ene i kitẹ harusẹ̌ měhal᷊ẹ̌ gunang tuang i kitẹ.

7. Tumuhụ Matius 28:18-20, hal᷊ẹ̌ apa seng nighělị si kitẹ, kụ i kitẹ botonge mangimang apa?

7 I kitẹ měnarimạ undangan i Yesus su tempong mẹ̌diandi měgělị pěbawiahi kitẹ si Yehuwa dingangu nibaptisẹ̌. Undangan ene gunang kěbị taumata. Yesus měnarimạ kěbị apang kahěngang-hěngang mapulu měkoạ kapulung Mawu. (Yoh. 6:37, 38) Kěbị tumatol᷊eng i Yesus nakaěbạ hak istimewa měkoạ hal᷊ẹ̌ nighělị i Yehuwa si Yesus. I kitẹ botonge mangimang Yesus sarung duměndingang dingangu mẹ̌tul᷊ung si kitẹ su tempong měkoạ hal᷊ẹ̌ ene.​—Basa Matius 28:18-20.

”PĚNGĚNDUNGKE BỌU IẠ”

Kere i Yesus, koạ taumata wal᷊inẹ mal᷊ungsemahẹ̌ (Pěmanda paragraf 8-11) *

8-9. Kawe nụe taumata masanạ naung mẹ̌těngkarani si Yesus, kụ kakiwal᷊o apa botonge tiněnang i kitẹ?

8 Taumata masanạ naung sarung mẹ̌těngkarani si Yesus. (Mat. 19:13, 14; Luk. 7:37, 38) Kawe nụe? Kěnang pẹ̌tiněna pẹ̌tatěntange i Yesus dingangu tau Farisi. Manga těmbonang agama ene tawe makěndagẹ̌ su taumata dingangu maobotẹ̌. (Mat. 12:9-14) Yesus makěndagẹ̌ su taumata dingangu masanạ naung. Tau Farisi mapulu lawọ taumata masingkạ si sire dingangu mẹ̌pěndang i sire taumata penting. Yesus naul᷊ị sipatẹ̌ kerene kai ral᷊akị. I sie něněntiro manga murite gunang masanạ naung dingangu mẹ̌tangkiang taumata wal᷊inẹ. (Mat. 23:2, 6-11) Tau Farisi něpakẹ kawasang i sire gunang měmatakụ taumata wal᷊inẹ. (Yoh. 9:13, 22) Yesus nakakoạ taumata wal᷊inẹ mal᷊ungsemahẹ̌ bọu bawera mapia dingangu kakanoạe matal᷊ěntụ.

9 Apa i kau seng nẹ̌těno si Yesus? Pẹ̌tiněna ini: ’Apa taumata wal᷊inẹ masingkạ iạ taumata masikome naung dingangu masanạ naung? Apa iạ mapulu měkoạ hal᷊ẹ̌ gunang taumata wal᷊inẹ maning hal᷊ẹ̌ ene pẹ̌pandaěng tawe penting? Apa iạ mapia su taumata wal᷊inẹ?’

10. Situasi kerea nikoạ i Yesus gunang manga hapị sěngkapěhal᷊ẹ̌ dingange?

10 Yesus někoạ situasi napenẹu pẹ̌darame gunang manga hapị sěngkapěhal᷊ẹ̌ dingange, kụ i sie mal᷊uasẹ̌ měněntiro si sire. (Luk. 10:1, 19-21) Sipati Yesus nakakoạ manga murite tawe matakụ mẹ̌kiwal᷊o si sie. Yesus lai mapulu dumaringihẹ̌ pendapat i sire. (Mat. 16:13-16) Mẹ̌sul᷊ungu sasuang su taman kụ lẹ̌urusang pakapia, manga murite timuwo mapaelẹ̌. I sire něngěndung těntirong i Yesus kụ nẹ̌buah. Buane ute kakanoạ mapia.

Makoạ taumata mapia dingangu mahimumu

Turusẹ̌ aktif dingangu pakasěmangatẹ̌

Makoạ taumata masanạ naung dingangu marading *

11. Kakiwal᷊o apa harusẹ̌ tiněnang i kitẹ?

11 Apa i kau piạ kawasa měngatorẹ̌ taumata wal᷊inẹ? Mạeng kerene, pẹ̌tiněna, ’Situasi kerea takụ nikoạ su tampạ pělahal᷊ẹ̌kang dingangu su wal᷊e? Apa iạ někoạ situasine napenẹu pẹ̌darame? Apa iạ nakakoạ taumata wal᷊inẹ tawe matakụ mẹ̌kiwal᷊o si siạ? Apa iạ mapulu dumaringihẹ̌ pendapat i sire?’ I kitẹ tantu madiri makoạ kere tau Farisi. I sire madiri su taumata apang tawe mangimang těntirong i sire, kụ i sire matingkaị su taumata apang piạ pendapat nẹ̌tatěntang dingangi sire.​—Mrk. 3:1-6; Yoh. 9:29-34.

I KAU ’SARUNG MAL᷊UNGSEMAHẸ̌’

12-14. Kawe nụe hal᷊ẹ̌ nighělị i Yesus makakoạ si kitẹ mal᷊ungsemahẹ̌?

12 Kawe nụe i kitẹ sarung mal᷊ungsemahẹ̌ mạeng měkoạ hal᷊ẹ̌ nighělị i Yesus? Piạ lawọ alasange, katewe pẹ̌tiněna piram bạu alasang ini.

13 Piạ měnanahimata kapaelange. Yehuwa, Měnanahimata Karangetange, tawe kasarẹ̌ arau běga makitarimakasẹ. I Sie sěbạe měngẹ̌ngarěga hal᷊ẹ̌ i kitẹ. (Ibr. 6:10) Kụ i Sie lai měgělị katatoghasẹ̌ si kitẹ gunang měkoạ tanggung jawab ene. (2 Kor. 4:7; Gal. 6:5, catatan kaki.) Yesus, Datung i kitẹ, seng něgělị contoh kerea měkoạ taumata wal᷊inẹ. (Yoh. 13:15) Kụ manga penatua apang měngẹ̌ngurusẹ̌ si kitẹ nẹ̌tawakal᷊i nẹ̌těno si Yesus, ”měngangahạ mawantugẹ̌”. (Ibr. 13:20; 1 Ptr. 5:2) I sire nẹ̌tawakal᷊i mapia naung, měmahangsang, lai mawahani su tempong měněntiro dingangu měndiagạ si kitẹ.

14 Piạ hapị kapaelange. Tawẹ apa taumata wal᷊inẹ piạ hapị makěndagẹ̌ kere si kitẹ dingangu piạ hal᷊ẹ̌ mapaelẹ̌ kere kẹ̌koateng i kitẹ. Kěnang pẹ̌tiněna: I kitẹ piạ hak istimewa měhal᷊ẹ̌ sěngkasio dingangu taumata apang piạ standar moral marangẹ katewe i sire tawe nẹ̌pěndang limembong mapaelẹ̌ bọu taumata wal᷊inẹ. I sire piạ lawọ keterampilan, katewe i sire tawe maobotẹ̌. I sire tawe nẹ̌pěndang i kitẹ kětạeng hapị sěngkapěhal᷊ẹ̌, katewe lai hapị mapia. Kụ, pẹ̌dal᷊ahapị ene sěbạe matoghasẹ̌ sarang i sire sadia mate gunang i kitẹ!

15. Kerea pěndang i kitẹ su hal᷊ẹ̌ kẹ̌koateng i kitẹ?

15 Piạ hal᷊ẹ̌ kapaelange. I kitẹ měněntiro katěngadẹ̌ soal i Yehuwa su taumata dingangu mapakal᷊ahẹ konting Setang. (Yoh. 8:44) Setang něnawuhẹ̌ konti nakakoạ taumata nẹ̌pěndang i sire seng tawẹ apa pělaharapẹ̌. Contone, i sie mapulu taumata mangimang Yehuwa tawe měgělị ampung su pẹ̌sasal᷊ang i kitẹ dingangu tawe makěndagẹ̌ si kitẹ. Konti sěbạe dal᷊akị ene nakakoạ taumata sěbạe nakadodọ naung. Mạeng i kitẹ ’duměnta si’ Kristus, dosang i kitẹ sarung ampungang. Kụ, Alkitapẹ̌ něněntiro Yehuwa sěbạe makěndagẹ̌ si kitẹ kěbị. (Rm. 8:32, 38, 39) I kitẹ sěbạe mal᷊uasẹ̌ ual᷊ingu nẹ̌tul᷊ung taumata wal᷊inẹ něngěndung měngumbala si Yehuwa dingangu nakasilo pěbawiahi sire nakoạ limembong mapia.

TURUSẸ̌E DEẠ KARAL᷊UNGSEMAHẸ̌ SU AL᷊UNGU PAPASANENGANG I YESUS

16. Kerea bawawaěng nipakiwawang i Yesus si kitẹ ene nẹ̌tatěntang bọu bawawaěng wal᷊inẹ?

16 Bawawaěng nipakiwawang i Yesus si kitẹ ene nẹ̌tatěntang bọu bawawaěng wal᷊inẹ harusẹ̌ bawaneng i kitẹ. Contone, su apang bọu něhal᷊ẹ̌ sahěllo tiwatu, lawọ taumata bal᷊inẹ kětạeng nakapěndang nal᷊owe katewe lai tawe mal᷊uasẹ̌. Katewe, su apang bọu někoạ kapulung Yehuwa dingangi Kristus, i kitẹ sěbạe mal᷊uasẹ̌. Aramanung i kitẹ nal᷊owe bọu něhal᷊ẹ̌, kụ hěbine harusẹ̌ mẹ̌tawakal᷊i duměnta su pěngangibadang. Katewe, kasauange su tempong mapul᷊ẹ bọu pěngangibadang, i kitẹ mal᷊ungsemahẹ̌ dingangu natoghasẹ̌. Ene lai sarung kapěndangeng i kitẹ mạeng i kitẹ mẹ̌tawakal᷊i měnginjilẹ̌ dingangu měngěndung Alkitapẹ̌ hala. Al᷊amatẹ̌ kaěbạkeng i kitẹ limembong gěguwạ bọu kěbị tawakal᷊i seng nikoạ i kitẹ!

17. Kawe nụe i kitẹ harusẹ̌ masuẹ̌ su akal᷊ẹ̌? Kụ, apa harusẹ̌ tiněnang i kitẹ pakapia?

17 I kitẹ harusẹ̌ masuẹ̌ su akal᷊ẹ̌. Katatoghasi kitẹ nẹ̌tatěntang sěmbaụ su wal᷊inẹ. Hakị u ene, i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌tiněna pakapia soal u cara měpakẹ katatoghasẹ̌ ene. Contone, mạeng tawe maingatẹ̌, katatoghasi kitẹ sarung masue gunang měnampung arětạ. Sěngkatau esẹ mangudạ makalạ nẹ̌kiwal᷊o si Yesus, ”Apa harusẹ̌ koatengku gunang makaěbạ pěbawiahẹ̌ kěkalẹ̌?” Tau esẹ ene seng někoạ apa niul᷊ị u Hukung. I sie kai taumata mapia ual᷊ingu Injil Markus nẹ̌bera i Yesus ”němanda si sie dingangu kakěndagẹ̌”. Yesus něgělị sěmbaụ undangan si sie. Yesus naul᷊ị, ”Bal᷊ụe arětạu . . . Kụ mahịe makoạ tumatol᷊eku.” Tau esẹ ene sěběnarẹ̌e mapulu tumol᷊e si Yesus, katewe i sie tawe makatol᷊e si Yesus ual᷊ingu ”arětạe mal᷊awọ”. (Mrk. 10:17-22) Tětal᷊e, i sie tawe němikul᷊ẹ̌ papasanengang nipakiwawang i Yesus si sie, kụ i sie turusẹ̌ nakoạ ělangu ”Kakakalạ”. (Mat. 6:24) Mạeng i kitẹ makoạ tau esẹ ene, apa sarung pileng i kitẹ?

18. Apa harusẹ̌ koateng i kitẹ bọu tempo sarang tempo, kụ kawe nụe?

18 Bọu tempo sarang tempo, i kitẹ harusẹ̌ měmarikěsa apa nakoạ kahumotongange su pěbawiahi kitẹ. Kawe nụe? Tadeạu i kitẹ makasingkạ apa i kitẹ seng něpakẹ pakapia katatoghasi kitẹ. Pẹ̌tiněna apa niul᷊ị u sěngkatau esẹ mangudạ arenge Mark, ”Taunge iạ nẹ̌pikirẹ̌ iạ seng něbiahẹ̌ sederhana. Iạ perintis, katewe iạ turusẹ̌ mětẹ̌tiněna soal u roitẹ̌ dingangu měbiahẹ̌ limembong mal᷊uasẹ̌. Iạ měpẹ̌pikirẹ̌ kawe nụe pěbawiahẹ̌ku nakoạ limembong masigěsạ. Bọu ene, iạ nasadarẹ̌ iạ seng měngẹ̌ngal᷊imona kapuluku, kụ něgělị si Yehuwa kětạeng lěmbeng tempo dingangu katatoghasẹ̌ku.” Mark němal᷊ui carane mẹ̌tiněna lai pěbawiahe tadeạu botonge měkoạ limembong mal᷊awọ gunang hal᷊ẹ̌ i Yehuwa. I sie naul᷊ị, ”Pẹ̌sěngsul᷊ẹ, iạ gụgěnggang soal u roitẹ̌, katewe ual᷊ingu tul᷊umang i Yehuwa dingangi Yesus, iạ botonge turusẹ̌ někoạ hal᷊ẹ̌ i Yehuwa.”

19. Kawe nụe piạ tiněna nihino ene penting?

19 I kitẹ sarung turusẹ̌ makaěbạ karal᷊uasẹ̌ su al᷊ungu papasanengang i Yesus mạeng měkoạ tatělu hal᷊ẹ̌. Humotong, diagạ tiněna nihino. I kitẹ měkẹ̌koạ hal᷊ẹ̌ i Yehuwa, hakị u ene i kitẹ harusẹ̌ tumol᷊e carang i Yehuwa. I kitẹ kai mělahal᷊ẹ̌, kụ i Yehuwa kai Tuang. (Luk. 17:10) Mạeng i kitẹ měpakẹ carang i kitẹ hala, ene sarung makasigěsạ si kitẹ. Sapi matoghasẹ̌ lai sarung mal᷊esẹ dingangu mělome mạeng dumal᷊eng sarang dal᷊eng wal᷊inẹ kụ limawang papasanengang lẹ̌ahạkengu tuange. Katewe, mạeng i kitẹ tumol᷊e laahạ i Yehuwa, i kitẹ botonge tumatěngo haghing masalah. Pẹ̌tahěndung, tawẹ apa taumata makasěding kapulu-Ne mariadi!​—Rm. 8:31; 1 Yoh. 4:4.

20. Apa alasang i kitẹ měmikul᷊ẹ̌ papasanengang i Yesus?

20 Karuane, piạ alasang nihino. Timonang i kitẹ ute gunang makawantugẹ̌ si Amang i kitẹ, Yehuwa. Su abad humotong, i sire apang mapulu mědeạ untung gunang watangeng hala dingangu maanggang, nakoạ tawe mal᷊uasẹ̌ kụ něněntang papasanengang i Yesus. (Yoh. 6:25-27, 51, 60, 66; Flp. 3:18, 19) Katewe, i sire apang kahěngang-hěngang makěndagẹ̌ si Yehuwa dingangu sěndinganenge mal᷊uasẹ̌ němikul᷊ẹ̌ papasanengang i Yesus su kanandụu pěbawiahi sire su dunia, apidu měngẹ̌ngampal᷊ẹ̌ pělaharapẹ̌ gunang melayani dingangi Kristus su sorga. Kere i sire, i kitẹ sarung tatapẹ̌ mal᷊uasẹ̌ mạeng piạ alasang nihino su tempong měmikul᷊ẹ̌ papasanengang i Yesus.

21. Tumuhụ Matius 6:31-33, i kitẹ mangimang Yehuwa sarung měkoạ apa?

21 Katělune, pangimangke si Yehuwa. I kitẹ seng němile měbiahẹ̌ rela berkorban dingangu měhal᷊ẹ̌ masěghadẹ̌. Yesus něgělị laingatẹ̌ i kitẹ sarung darihang. Katewe, i kitẹ botonge mangimang Yehuwa sarung měgělị katatoghasẹ̌ si kitẹ gunang mẹ̌tatahang su haghing sasal᷊ukạ. Kakạsaune i kitẹ mẹ̌tatahang, i kitẹ sarung makoạ kakạtoghase. (Yak. 1:2-4) I kitẹ lai botonge mangimang Yehuwa sarung měnadia kebutuhan i kitẹ, Yesus sarung měngahạ si kitẹ, dingangu anạu sěmbaụ sarung měnoghasẹ̌ si kitẹ. (Basa Matius 6:31-33; Yoh. 10:14; 1 Tes. 5:11) Kěbị hal᷊ẹ̌ makatul᷊ung si kitẹ mẹ̌tatahang seng piạ si kitẹ!

22. Apa makakoạ si kitẹ mal᷊uasẹ̌?

22 Su ěllo Yesus napakapia wawine masakị mawěhạ, wawine ene nakapěndang mal᷊ungsemahẹ̌ dingangu natoghasẹ̌. Katewe, i sie sarung makapěndang karal᷊ungsemahẹ̌ kěkalẹ̌ mạeng i sie masatia makoạ muriti Kristus. Tumuhụ si kau, apa i sie někoạ ene? Pẹ̌tiněna al᷊amatẹ̌ kaěbạkenge mạeng i sie měmile ene su al᷊ungu papasanengang i Yesus. I sie sarung melayani dingangi Yesus su sorga. Al᷊amatẹ̌ sarung kaěbạkenge limembong gěguwạ sul᷊ungu pengorbanan nikoạe gunang tumol᷊e si Kristus. Tawẹ soale i kitẹ měbiahẹ̌ su sorga arau su dunia, i kitẹ tantu mal᷊uasẹ̌ ual᷊ingu seng něnarimạ undangan i Yesus: ”Děntako si siạ”!

KAKANTARỊ 13 Kristus, Tatěnoěng i Kitẹ

^ par. 5 Yesus něgausẹ̌ si kitẹ gunang duměnta si sie. Apa harusẹ̌ koateng i kitẹ gunang měnarimạ undangan ene? Pěngangěndungang ini sarung sumimbahẹ̌ kakiwal᷊o ene. Pěngangěndungang ini lai makakoạ si kitẹ mẹ̌tahěndung i kitẹ sarung mal᷊ungsemahẹ̌ mạeng měhal᷊ẹ̌ sěngkasio dingangi Kristus.

^ par. 60 KETERANGAN GAMBARẸ̌: Yesus nakakoạ taumata wal᷊inẹ mal᷊ungsemahẹ̌ bọu piram baụ cara.

^ par. 66 KETERANGAN GAMBARẸ̌: Mẹ̌sul᷊ung kere i Yesus, sěngkatau saudara nakakoạ taumata wal᷊inẹ mal᷊ungsemahẹ̌ bọu piram baụ cara.