1. Kerea tadeạu i kitẹ botonge mědal᷊ahapị dingangu taumata wal᷊inẹ?

BIASANE, tadeạu botonge mědal᷊ahapị dingangu taumata wal᷊inẹ, i kitẹ harusẹ̌ masau mẹ̌bawěke dingangu tau ene. Su tempong i kitẹ dingangu tau ene nẹ̌bawěke soal u pengalaman dingangu apa tẹ̌tiněnang, i kitẹ sarung mědal᷊ahapị dingange. Katewe, mědal᷊ahapị dingangi Yesus ene tawe gampang. Kawe nụe?

2. Apa alasang humotong i kitẹ masigěsạ mědal᷊ahapị dingangi Yesus?

² Alasang humotong ute i kitẹ tawe nakasilo si Yesus. Lawọ tau Kristen su abad humotong lai tawe nẹ̌sombang dingangi Yesus. Maning kerene, Rasul Petrus nẹ̌bera, ”I kamene memang tawe nakasilo si sie, katewe i kamene makěndagẹ̌ si sie. Orasẹ̌ ini i kamene tawe nakasilo si sie, katewe i kamene mangimang si sie.” (1 Ptr. 1:8) Hakị u ene, i kitẹ botonge mědal᷊ahapị dingangi Yesus maning tawe něsẹ̌sombang dingange.

3. Apa alasang karuane i kitẹ masigěsạ mědal᷊ahapị dingangi Yesus?

³ Alasang karuane ute i kitẹ tawe makapẹ̌bisara dingangi Yesus. Su tempong mẹ̌doa, i kitẹ nẹ̌bisara dingangi Yehuwa. Memang, i kitẹ nẹ̌doa su ral᷊ungu areng i Yesus, katewe i kitẹ tawe nẹ̌bisara si sie. Kụ sěběnarẹ̌e, i Yesus madiri i kitẹ mẹ̌doa si sie. Kawe nụe? Ual᷊ingu daroa ene kai bageang bọu ibadah, kụ kětạeng si Yehuwa i kitẹ botonge měngibadah. (Mat. 4:10) Maning kerene, i kitẹ tatapẹ̌ botonge měnodẹ i kitẹ makěndagẹ̌ si Yesus.

4. Apa alasang katělune i kitẹ masigěsạ mědal᷊ahapị dingangi Yesus? Kụ apa sarung ěndungang i kitẹ su pěngangěndungang ini?

 ⁴ Alasang katělune ute i Yesus měbẹ̌biahẹ̌ su sorga, hakị u ene i kitẹ tawe makapẹ̌dal᷊ahapị langsung dingange. Katewe, i kitẹ botonge makasingkạ mal᷊awọ soal i Yesus maning i kitẹ marau bọu i sie. I kitẹ sarung měngěndung ěpạ hal᷊ẹ̌ botonge koateng i kitẹ gunang měnoghasẹ̌ pẹ̌dal᷊ahapị dingangi Yesus. Katewe humotong, mahịe měngěndung kawe nụe penting i kitẹ mědal᷊ahapị dingangi Kristus.

5. Kawe nụe i kitẹ harusẹ̌ mědal᷊ahapị dingangi Yesus? (Pěmanda kotak ” Mědal᷊ahapị dingangi Yesus Makakoạ si Kitẹ Mědal᷊ahapị dingangi Yehuwa” dingangu ” Piạ Tiněna Nẹ̌tatahino soal u Tugasi Yesus”.)

⁵ I kitẹ harusẹ̌ mědal᷊ahapị mapia dingangi Yesus mạeng mapulu mědal᷊ahapị mapia dingangi Yehuwa. Kawe nụe? Pẹ̌tiněna darua alasange. Humotong, Yesus nẹ̌bera su manga murite, ”I Amang hala makěndagẹ̌ si kamene, ual᷊ingu i kamene seng kiměndagẹ̌ si siạ.” (Yoh. 16:27) I sie lai naul᷊ị, ”Tawẹ apa makarěnta si Amang mạeng bal᷊inẹ bọu iạ.” (Yoh. 14:6) Mạeng i kitẹ mapulu mědal᷊ahapị dingangi Yehuwa katewe tawe mědal᷊ahapị dingangi Yesus, ene mẹ̌sul᷊ungu mẹ̌tawakal᷊i sumuẹ̌ su sěmbaụ bangunan katewe tawe sumuẹ̌ bọu tukadẹ̌. Yesus lai něpakẹ sasihing mẹ̌sul᷊ung su tempong nẹ̌sěbạ i sie kai ”tukadẹ̌ gunang manga domba”. (Yoh. 10:7) Alasang karuane ene kai Yesus kahěngang-hěngang nẹ̌těno sipati Amange. I sie naul᷊ị su manga murite, ”I saing seng nakasilo si siạ seng nakasilo si Amang lai.” (Yoh. 14:9) Hakị u ene, sěmbaụ cara i kitẹ makasingkạ si Yehuwa ene kai měngěndung soal u pěbawiahi Yesus. Mạeng i kitẹ turusẹ̌ měngěndung soal i Yesus,  i kitẹ sarung limembong kuměndagẹ̌ si sie. Kụ, mạeng pẹ̌dal᷊ahapị dingangi Yesus sauneng kakạtoghase, i kitẹ lai sarung limembong kuměndagẹ̌ si Amange.

6. Apa alasang wal᷊inẹ i kitẹ harusẹ̌ mědal᷊ahapị dingangi Yesus? Lahẹko.

⁶ I kitẹ harusẹ̌ mědal᷊ahapị dingangi Yesus tadeạu daroang i kitẹ simbaheng. Ini bal᷊inẹ kětạeng maul᷊ị ”su ral᷊ungu areng i Yesus” su pěngěngsuengu daroang i kitẹ. I kitẹ harusẹ̌ makaěna kerea Yehuwa něpakẹ si Yesus su tempong simimbahẹ̌ manga daroang i kitẹ. Yesus naul᷊ị su manga rasulẹ̌, ”Maning apa dorongang i kamene su ral᷊ungu arengku ene mang takụ koateng.” (Yoh. 14:13) Maning Yehuwa dụdaringihẹ̌ dingangu sumimbahẹ̌ daroang i kitẹ, i Sie seng něgělị kawasa si Yesus gunang měkoạ putusang’E. (Mat. 28:18) Hakị u ene, těntal᷊ang Mawu bědang tawe simimbahẹ̌ daroang i kitẹ, i Sie sarung měmanda apa i kitẹ seng někoạ sasasa nighělị i Yesus. Contone, Yesus nẹ̌bera, ”Mạeng i kamene měngampung pẹ̌sasal᷊ang taumata wal᷊inẹ, i Amang i kamene su sorga lai sarung měgělị ampung si kamene.” (Mat. 6:14, 15) Nal᷊ahẹ, i kitẹ harusẹ̌ mapia měkoạ taumata wal᷊inẹ, kere i Yehuwa dingangi Yesus mapia měkoạ si kitẹ.

7. I sai sarung makaěbạ gunane bọu tatěbusi Yesus?

⁷ Kětạeng i sire apang nědal᷊ahapị dingangi Yesus botonge makaěbạ gunane bọu tatěbuse. Bọu apa i kitẹ masingkạ? Yesus naul᷊ị i sie ”něgělị pěbawiahe gunang manga hapịe.” (Yoh. 15:13) Manga ělangu Mawu apang měbẹ̌biahẹ̌ těntal᷊ang Yesus bědang tawe diměnta su dunia, kere i Abraham, Sara, Musa, lai Rahab, harusẹ̌ měngěndung dingangu kuměndagẹ̌ si Yesus. I sire ene sarung ipěbiahẹ̌. Maning i sire kai ělang i Yehuwa masatia, i sire harusẹ̌ mědal᷊ahapị dingangi Yesus tadeạu botonge měbiahẹ̌ kěkalẹ̌.​—Yoh. 17:3; Kis. 24:15; Ibr. 11:8-12, 24-26, 31.

8-9. Kere nilahẹ su Yohanes 15:4, 5, pẹ̌dal᷊ahapị dingangi Yesus makakoạ si kitẹ měkoạ apa, kụ kawe nụe penting tatapẹ̌ masěmbaụ dingangi Yesus?

⁸ I kitẹ mal᷊uasẹ̌ botonge něhal᷊ẹ̌ sěngkasio dingangi Yesus su hal᷊ẹ̌ měnginjilẹ̌ dingangu měněntiro habarẹ̌ mapia Kararatuangu Mawu. Su tempong su dunia, i Yesus měnẹ̌něntiro taumata. Su apang seng naawị sarang sorga kụ nakoạ těmbonangu sidang, Yesus bědang měngẹ̌ngahạ hal᷊ẹ̌ měnginjilẹ̌ dingangu měněntiro. I sie měmẹ̌manda dingangu měngẹ̌ngarěga tawakal᷊ing i kitẹ gunang mẹ̌tul᷊ung lawọ taumata makasingkạ si sie dingangi Amange. Sěběnarẹ̌e, i kitẹ nakakoạ hal᷊ẹ̌ ini ual᷊ingu tul᷊umang i Yehuwa dingangi Yesus.​—Basa Yohanes 15:4, 5.

⁹ Hengetangu Mawu něněntiro i kitẹ harusẹ̌ kuměndagẹ̌ si Yesus dingangu měndiagạ kakěndagẹ̌ ene tadeạu botonge makal᷊uasẹ̌ si Yehuwa. Hakị u ene, mahịe měngěndung ěpạ hal᷊ẹ̌ botonge koateng i kitẹ tadeạu makoạ hapị i Yesus.

10. Apa cara humotong harusẹ̌ koateng i kitẹ tadeạu mědal᷊ahapị dingangi Yesus?

¹⁰ (1) Pẹ̌tawakal᷊ịe makasingkạ soal i Yesus. I kitẹ botonge měkoạ ene mạeng mẹ̌basa Injilẹ̌ Matius, Markus, Lukas, dingangu Yohanes. Mạeng mẹ̌tiněna běkeng pěbawiahi Yesus su ěpạ Injilẹ̌ ene, i kitẹ sarung kuměndagẹ̌ dingangu měngarěga si Yesus ual᷊ingu i sie sěbạe mapia su taumata. Contone, Yesus tawe někoạ manga murite kere ělang maning i sie kai Tuang i sire. Katewe, i sie nẹ̌běke pěndange dingangu apa tẹ̌tiněnaěnge si sire. (Yoh. 15:15) Su tempong manga murite nasusah naung, i sie lai nasusah naung kụ simangị dingangi sire. (Yoh. 11:32-36) Manga  sědụ i Yesus lai něngakui Yesus mapulu mědal᷊ahapị dingangu kěbị taumata apang mapulu měnarimạ habarẹ̌ mapia. (Mat. 11:19) Mạeng mẹ̌těno carang i Yesus měkoạ manga murite, pẹ̌dal᷊ahapị i kitẹ dingangu taumata wal᷊inẹ makoạ limembong mapia, limembong mal᷊uasẹ̌, kụ i kitẹ lai sarung limembong kuměndagẹ̌ dingangu měngadatẹ̌ si Yesus.

11. Apa cara karuane harusẹ̌ koateng i kitẹ tadeạu mědal᷊ahapị dingangi Yesus, kụ kawe nụe cara ene penting?

¹¹ (2) Pẹ̌těnọe kakanoạ dingangu cara i Yesus mẹ̌tiněna. Mạeng i kitẹ mẹ̌tawakal᷊i limembong makaěna dingangu mẹ̌těno cara i Yesus mẹ̌tiněna, pẹ̌dal᷊ahapị i kitẹ dingange sarung makoạ matoghasẹ̌. (1 Kor. 2:16) Apa botonge těnoěng i kitẹ bọu i Yesus? Mahi měmanda sěmbaụ contone. Yesus masau mẹ̌tiněna kebutuhan taumata wal᷊inẹ, bal᷊inẹ kebutuhan watangenge hala. (Mat. 20:28; Rm. 15:1-3) Ual᷊ingu ene, i Yesus rela berkorban dingangu mapulu měgělị ampung. I sie tawe masahawụ mẹ̌pědu ual᷊ingu bawerang taumata wal᷊inẹ soal i sie. (Yoh. 1:46, 47) Kụ, i sie tawe nẹ̌tiněna ral᷊akị soal u taumata wal᷊inẹ ual᷊ingu pẹ̌sasal᷊a nikoạ u tau ene su tempong tamai. (1 Tim. 1:12-14) Yesus nẹ̌bera, ”Mạeng i kamene mẹ̌kakěndagẹ̌ sěmbaụ su wal᷊inẹ, kěbị taumata sarung makasingkạ i kamene kai muritẹ̌ku.” (Yoh. 13:35) Kěnang pẹ̌tiněna kakiwal᷊o ini, ”Apa iạ nẹ̌těno si Yesus kụ nẹ̌tawakal᷊i někoạ haghing hal᷊ẹ̌ gunang měndiagạ pẹ̌darame dingangu anạu sěmbaụku?”

12. Apa cara katělune harusẹ̌ koateng i kitẹ tadeạu mědal᷊ahapị dingangi Yesus, kụ kerea i kitẹ botonge měkoạ ene?

¹² (3) Tul᷊ungko anạu sěngkataung i Kristus. Mạeng i kitẹ mẹ̌tul᷊ung si sire apang nilanisẹ̌, ene mẹ̌sul᷊ung i kitẹ nẹ̌tul᷊ung si Yesus. (Mat. 25:34-40) Cara humotong i kitẹ mẹ̌tul᷊ung si sire ene kai mẹ̌tawakal᷊i měnginjilẹ̌ dingangu měněntiro taumata wal᷊inẹ, kere seng niorong i Yesus gunang koateng i kitẹ. (Mat. 28:19, 20; Kis. 10:42) Mạeng tawẹ apa tul᷊umang bọu ”domba wal᷊inẹ”, anạu sěngkataung i Kristus tawe makakoạ hal᷊ẹ̌ měnginjilẹ̌ mariadi su patikụ dunia, kere kẹ̌koateng orasẹ̌ ini. (Yoh. 10:16) Apa i kau bageang bọu domba wal᷊inẹ? Mạeng iya, sabang i kau měnginjilẹ̌ dingangu měněntiro, ene něnodẹ i kau makěndagẹ̌ si Yesus dingangu su anạu sěngkataune.

13. Kerea i kitẹ botonge tumol᷊e sasasang i Yesus niwohẹ su Lukas 16:9?

¹³ Cara wal᷊inẹ i kitẹ mědal᷊ahapị dingangi Yehuwa lai Yesus ene kai mạeng měpakẹ doitẹ̌ gunang mẹ̌tul᷊ung hal᷊ẹ̌ lẹ̌ahạkeng i rẹ̌dua. (Basa Lukas 16:9.) Contone, i kitẹ botonge měgělị sumbangan gunang hal᷊ẹ̌ su patikụ dunia. Manga sumbangan ene botonge paketang gunang hal᷊ẹ̌ měnginjilẹ̌ su tampạ mararau, gunang měndarisị dingangu měngurusẹ̌ bangunan pẹ̌paketang gunang ibadah tutune, dingangu gunang mẹ̌tul᷊ung anạu sěmbaụ apang nakoạ korban bencana alam. I kitẹ lai botonge měgělị sumbangan gunang sidang i kitẹ dingangu mẹ̌tul᷊ung si sire apang harusẹ̌ itul᷊ung. (Amsal 19:17) Manga hal᷊ẹ̌ ene kai cara i kitẹ mẹ̌tul᷊ung anạu sěngkataung i Kristus.

14. Kere nitodẹ su Efesus 4:15, 16, apa cara kaěpạe tadeạu botonge mědal᷊ahapị dingangi Yesus?

¹⁴ (4) Tol᷊ẹe putusang nikoạu organisasing Yehuwa. I kitẹ mědal᷊ahapị mapia dingangi Yesus, těmbonangu sidang, mạeng i kitẹ měhal᷊ẹ̌ sěngkasio dingangi sire apang nipile gunang měngurusẹ̌ si kitẹ. (Basa Efesus 4:15, 16.) Contone, orasẹ̌ ini i kitẹ mětẹ̌tawakal᷊i měpakẹ pakapia Banalang Kararatuang. Hakị u ene, piram baụ sidang seng nipẹ̌tatamba, kụ daerah dinas lai seng niwal᷊ui. Putusang ini seng nakahematẹ̌ lawọ sumbangan. Katewe, ual᷊ingu putusang ene, pirang katau penyiar  harusẹ̌ měkoạ penyesuaian. I sire aramanung taunge su sěmbaụ sidang kụ seng nědal᷊ahapị mapia dingangu anạu sěmbaụ sene. Katewe orasẹ̌ ini, i sire nirorongang gunang měngal᷊ing sarang sidang wal᷊inẹ. I Yesus tantu sěbạe mal᷊uasẹ̌ nakasilo manga murite masatia ene timol᷊e putusang ini.

15. Kerea pẹ̌dal᷊ahapị i kitẹ dingangi Yesus sarung makoạ matoghasẹ̌ su ěllo mahi?

¹⁵ Taumata apang nilanisẹ̌ dingangu rohkẹ̌ masusi sarung mẹ̌parenta dingangi Yesus su Kararatuangu Mawu. I sire sarung měbiahẹ̌ kěkalẹ̌ dingangi Yesus, kụ botonge turusẹ̌ makasilo si sie, mẹ̌bisara dingange, lai mědal᷊ahapị dingange. (Yoh. 14:2, 3) Taumata apang piạ pělaharapẹ̌ měbiahẹ̌ sarang karěngụe su dunia sarung makapěndang Yesus makěndagẹ̌ dingangu mapadul᷊i si sire. I sire sarung makatarimạ pěbawiahẹ̌ kěkalẹ̌ nighělị i Yehuwa dingangi Yesus si sire. (Yes. 9:6, 7) Maning tawe makasilo si Yesus, pẹ̌dal᷊ahapị i sire dingange sauneng kakạtoghase.

16. Al᷊amatẹ̌ apa nikaěbạ i kitẹ ual᷊ingu nědal᷊ahapị dingangi Yesus?

¹⁶ Mạeng i kitẹ měnarimạ undangan i Yesus gunang makoạ hapịe, i kitẹ sarung makatarimạ lawọ al᷊amatẹ̌. Contone, orasẹ̌ ini i kitẹ nakapěndang kakěndagẹ̌ dingangu tul᷊umange. I kitẹ lai nighělịkangu kesempatan gunang měbiahẹ̌ kěkalẹ̌. Kụ limembong penting, mạeng mědal᷊ahapị dingangi Yesus, i kitẹ sarung makaěbạ hal᷊ẹ̌ limembong maarěga, ene kai pẹ̌dal᷊ahapị dingangi Amange, Yehuwa. Makoạ hapị i Yesus ene kai kehormatan gěguwạ!