1. Kawe nụe i kitẹ kěbị perlu makaěbạ pělahiborẹ̌?

I KITẸ kěbị perlu makaěbạ pělahiborẹ̌. Aramanung i kitẹ hanesẹ̌ gụgěnggang dingangu nakadodọ naung. I kitẹ aramanung nasigěsạ ual᷊ingu sakị, kakạgurange, arau taumata ikẹ̌kěndagẹ̌ nate. Piạ lai tẹ̌tingkaitang. Bọu ene lai, taumata sauneng kakạtingkaịe. Tempo ”masigěsạ tatěngong” ini něnodẹ i kitẹ měbẹ̌biahẹ̌ su ”ěllo pěngěnsuenge”, kụ sabang ěllo i kitẹ seng kakạdanine dingangu dunia wuhu. (2 Timotius 3:1) Katewe, aramanung i kitẹ seng marěngụ měngẹ̌ngampal᷊ẹ̌ dianding Yehuwa mariadi, kụ pěbawiahi kitẹ kakạděngụe kakạsusane. Hakị u ene, su apa i kitẹ makaěbạ pělahiborẹ̌?

2, 3. (a) I kitẹ masingkạ apa soal i Habakuk? (b) Kawe nụe i kitẹ měngěndung bukẹ̌ Habakuk?

² Mahịe i kitẹ měngěndung bukẹ̌ Habakuk gunang sumimbahẹ̌ kakiwal᷊o ene. Maning Alkitapẹ̌ tawe němohẹ mal᷊awọ soal u pěbawiahi Habakuk, bukẹ̌ niwohẹe sěbạe  makatoghasẹ̌ naung i kitẹ. Areng i Habakuk aramanung mangal᷊ene ”Pelukan Hangat”. Ini něnodẹ Yehuwa kere nělahěkụ gunang měhiborẹ̌ manga ělang’E. Arau, ene lai mangal᷊ene i kitẹ kere něněngal᷊ẹ̌ matoghasẹ̌ si Sie. Habakuk nẹ̌bisara dingangu nẹ̌kiwal᷊o su Mawu. Mawu Yehuwa něngahạ si Habakuk gunang pěmohẹ bisarang i rẹ̌dua ual᷊ingu i Sie masingkạ ene piạ gunane si kitẹ.​—Habakuk 2:2.

³ Bukẹ̌ Habakuk lohone kětạeng bisarang i Yehuwa dingangu Nabi Habakuk su tempong i sie nakadodọ naung. Katewe bukẹ̌ Habakuk kai bageang bọu ”kěbị ayatẹ̌ niwohẹ su tempong tamai” su Hengetangu Mawu, kụ ”ene nakakoạ si kite nẹ̌tatahang dingangu nahiborẹ̌ hakị u ene i kitẹ piạ pělaharapẹ̌”. (Roma 15:4) Kerea bukẹ̌ Habakuk makatul᷊ung si kitẹ? Bukẹ̌ ini makatul᷊ung si kitẹ makaěna apa mangal᷊ene mangimang si Yehuwa. Kụ těbal᷊i Habakuk makakoạ si kitẹ mangimang i kitẹ botonge piạ pẹ̌darame su naung maning i kitẹ tụtatěngo masalah arau sasal᷊ukạ.

4. Kawe nụe i Habakuk sěbạe nasusah naung?

⁴ Basa Habakuk 1:2, 3. Habakuk měbẹ̌biahẹ̌ su tempo masigěsạ. I sie měbẹ̌biahẹ̌ su tal᷊oarang taumata dal᷊akị dingangu matingkaị, kụ ini sěbạe nakasusah naunge. Maning sarang apa i sie měmanda, i sie nakasilo tau Israel matingkaị dingangu tawẹ adile měkoạ sěndinganenge. Habakuk nẹ̌pikirẹ̌, ’Kange karal᷊akị ini mailang? Kawe nụe Yehuwa marěngụ mẹ̌karadiahang?’ I sie nẹ̌pěndang seng tawe makamampo. Hakị u ene i sie nakitul᷊ung si Yehuwa. Aramanung i Habakuk něnětạ nẹ̌tiněna Yehuwa seng tawe mapadul᷊i su manga ělang’E arau i Sie seng tawe měkoạ apa-apa. Apa i kau bọu nẹ̌tiněna kerene?

5. Apa wotonge kaěndungang i kitẹ bọu bukẹ̌ Habakuk? (Pěmanda gambarẹ̌ humotong su pěngangěndungang ini.)

⁵ Apa i Habakuk nẹ̌kiwal᷊o kerene ual᷊ingu seng tawe mangimang si Yehuwa dingangu su manga diandi-Ne? Tala! Habakuk nẹ̌dorong tul᷊ung si Yehuwa su tempong gụgěnggang dingangu piạ masalah. Ini něnodẹ i sie bědang mělẹ̌harapẹ̌ dingangu mangimang si Yehuwa. Habakuk gụgěnggang dingangu nẹ̌bingọ. I sie tawe nakahěngang kawe nụe i Yehuwa bědang tawe nẹ̌karadiahang dingangu němala si sie sěbạe nasigěsạ. Ual᷊ingu Yehuwa něngoro si Habakuk pěmohẹ kaghaghěnggange ene, i kitẹ botonge makaěndung tatěntiro penting. I kitẹ tawahal᷊uasu matakụ mẹ̌běke kaghaghěnggang i kitẹ si Yehuwa. Sěběnarẹ̌e, dingangu kapiang naung’E i Sie nẹ̌dorong si kitẹ pẹ̌doa si Sie gunang mẹ̌běke pěndang i kitẹ. (Mazmur 50:15; 62:8) Amsal 3:5 němahansang si kitẹ kěbị: ”Pangimangke si Yehuwa, kụ abe pěngumbala su kasingkạu hala”. Habakuk timuhụ bawera ene su ral᷊ungu pěbawiahe.

6. Kawe nụe mẹ̌doa ene penting?

⁶ Habakuk mangimang si Yehuwa,  Hapị lai Amange, kụ i sie nẹ̌těngkarani si Yehuwa. Habakuk tawe kětạeng gụgěnggang dingangu timatěngo hala masalane. Katewe i sie nẹ̌běke pěndange dingangu kaghaghěnggange si Yehuwa su daroane. Ini nakoạ tatěnoěng mapaelẹ̌ si kitẹ. Yehuwa, Dumararingihẹ̌ daroa, něgausẹ̌ si kitẹ gunang mangimang si Sie kụ mẹ̌doa dingangu mẹ̌běke kaghaghěnggang i kitẹ. (Mazmur 65:2) Mạeng měkoạ ene, i kitẹ sarung makasilo kerea Yehuwa sumimbahẹ̌ daroang i kitẹ. I kitẹ sarung makapěndang i Sie nělahěkụ si kitẹ su tempong i Sie něhiborẹ̌ lai němihing si kitẹ. (Mazmur 73:23, 24) I Sie sarung mẹ̌tul᷊ung si kitẹ makaěna kerea i Sie měmanda situasing i kitẹ, tawẹ soale sasal᷊ukạ apa nikahombangeng i kitẹ. Mẹ̌doa si Yehuwa ene kai sěmbaụ cara kapaelange měnodẹ i kitẹ mangimang si Sie.

7. Apa nikoạ i Yehuwa su tempong i Habakuk nẹ̌běke kaghaghěnggange?

⁷ Basa Habakuk 1:5-7. Su apang bọu nẹ̌běke kaghaghěnggange si Yehuwa, aramanung i Habakuk mětẹ̌tiněna apa sarung koateng i Yehuwa. Ual᷊ingu Yehuwa kai Amang matal᷊ěntụ, i Sie masingkạ pěndang i Habakuk. I Sie masingkạ Habakuk nasigěsạ kụ makịtul᷊ung. Hakị u ene, i Yehuwa tawe nẹ̌pědu si Habakuk, katewe naul᷊ị seng mal᷊ighạ i Sie měhukung tau Yahudi apang tawe masatia. Aramanung i Habakuk kai taumata kahumotongange nihabareng i Yehuwa soal u hal᷊ẹ̌ ini.

8. Kawe nụe sasimbahi Yehuwa sěbạe nẹ̌tatěntang dingangu apa tẹ̌tikateng i Habakuk?

⁸ Yehuwa nělahẹ si Habakuk i Sie sadia mẹ̌karadiahang. I Sie sarung měhukung tau Yehuda apang matingkaị. Yehuwa naul᷊ị ini sarung mariadi ”su tempong i kamene”. Ini něnodẹ hukumang ene sarung mariadi su tempong Habakuk arau tau Israel su tempo ene bědang biahẹ̌. Sasimbahi Yehuwa sěbạe nẹ̌tatěntang dingangu apa tẹ̌tikateng i Habakuk. Tau Khaldea, arau Babelẹ̌, sěbạe matingkaị. I sire limembong matingkaị bọu tau Israel apang masingkạ standar i Yehuwa. Hakị u ene, kawe nụe Yehuwa něpakẹ bangsa kafirẹ̌ matingkaị ini gunang měhukung manga umat’E? Ene kětạeng makatamba kasasigěsạ su Yehuda. * (Pěmanda catatan kaki.) Mạeng i kau nakoạ i Habakuk, kerea pěndangu?

9. Kakiwal᷊o apa lai nikiwal᷊ong i Habakuk?

⁹ Basa Habakuk 1:12-14, 17. Maning Habakuk seng masingkạ Yehuwa sarung měpakẹ tau Babelẹ̌ gunang měhukung taumata matingkaị su Yehuda, i sie bědang tawe nakahěngang. Katewe, i sie masanạ naung dingangu mapulu turusẹ̌ mangimang si Yehuwa. I sie naul᷊ị i Yehuwa turusẹ̌ nakoạ ’Bukidu Watune’. (Ulangan 32:4; Yesaya 26:4) Habakuk mangimang Mawu kai mapia dingangu makěndagẹ̌, hakị u ene i sie tawe matakụ saụ nẹ̌kiwal᷊o: Kawe nụe Yehuwa němala situasi su Yehuda sauneng kakạdal᷊akịe kụ manga ělang’E sauneng nasigěsạ? Kawe nụe i Yehuwa tawe lighạ nẹ̌karadiahang? Kawe nụe Mawu Makawasa ”měngkate marěmasẹ̌” kụ němala karal᷊akisẹ̌ nariadi su lawọ tampạ? Sěmbal᷊ia, Yehuwa kai ’Mawu masusi’  kụ ’mata-Ne tumanịu masusi gunang měmanda barang dal᷊akị’.

10. Kawe nụe pẹ̌sěnsul᷊ẹ i kitẹ nẹ̌pěndang kere i Habakuk?

¹⁰ Pẹ̌sěnsul᷊ẹ, i kitẹ nẹ̌pěndang kere i Habakuk. Memang, i kitẹ dimaringihẹ̌ si Yehuwa. I kitẹ mangimang si Sie dingangu něngěndung Hengetang’E, ini nakatoghasẹ̌ pělaharapi kitẹ. I kitẹ lai dimaringihẹ̌ soal u manga diandi-Ne su tempong i kitẹ dimaringihẹ̌ apa nitěntirongu organisasi-Ne. Katewe, aramanung i kitẹ bědang měkẹ̌kiwal᷊o, ’Kange kasasigěsạ ini sarung mailang?’ I kitẹ botonge měngěndung bọu apa nikoạ i Habakuk tuhụe.

11. I Habakuk mapulu měkoạ apa?

¹¹ Basa Habakuk 2:1. Bisarang i Habakuk dingangi Yehuwa nakarěntang pẹ̌darame su naunge. Ene nakakoạ si sie nẹ̌tawakal᷊i měngampal᷊ẹ̌ Yehuwa mẹ̌karadiahang. Habakuk saụ naul᷊ị kapulune ene su tempong i sie naul᷊ị, ”Iạ matěnang měngampal᷊ẹ̌ ěllo napenẹu kasasusa ene.” (Habakuk 3:16) Ělangu Mawu masatia wal᷊inẹ lai tatapẹ̌ masabarẹ̌ měngampal᷊ẹ̌ Yehuwa mẹ̌karadiahang. Apa nikoạ i sire nakatoghasẹ̌ si kitẹ ual᷊ingu ene něnodẹ i kitẹ lai botonge kere i sire.​—Mikha 7:7; Yakobus 5:7, 8.

12. Apa botonge kaěndungang i kitẹ bọu i Habakuk?

¹² Apa kaěndungang i kitẹ bọu i Habakuk? Humotong, i kitẹ tawe wotonge měngědo mẹ̌doa tawẹ soale masalah apa tẹ̌tatěngong i kitẹ. Karuane, i kitẹ harusẹ̌ dumaringihẹ̌ apa niul᷊ị i Yehuwa bọu Hengetang’E dingangu organisasi-Ne. Katělune, i kitẹ harusẹ̌ masabarẹ̌ měngampal᷊ẹ̌ Yehuwa mẹ̌karadiahang dingangu mangimang i Sie sarung měgělị karal᷊iwirẹ̌ si kitẹ su tempo seng nitantu-Ne. Mạeng mẹ̌těno si Habakuk, i kitẹ sarung piạ pẹ̌darame su naung kụ botonge mẹ̌tatahang. Pělaharapẹ̌ makatul᷊ung si kitẹ masabarẹ̌ dingangu mal᷊uasẹ̌ tawẹ soale masalah apa tẹ̌tatěngong i kitẹ. I kitẹ mangimang i Amang i kite su sorga sarung mẹ̌karadiahang.​—Roma 12:12.

13. Kerea carane Yehuwa něhiborẹ̌ si Habakuk?

¹³ Basa Habakuk 2:3. Tantu Yehuwa mal᷊uasẹ̌ ual᷊ingu Habakuk němutusẹ̌ gunang měngampal᷊ẹ̌ si Sie mẹ̌karadiahang. Mawu Makawasa sěbạe masingkạ kasasigěsạ i Habakuk. Yehuwa něhiborẹ̌ si Habakuk dingangu někoạ i Habakuk mangimang i Sie sarung sumimbahẹ̌ kakiwal᷊one. Seng mal᷊ighạ i Habakuk mawebasẹ̌ bọu kěbị barang makạgěggang si sie. Yehuwa kere nẹ̌bera si Habakuk, ”Pakasabarẹ̌ ang, Iạ sarung sumimbahẹ̌ daroanu maning kakělaěng ene marěngụ.” Yehuwa něgělị ingate si Habakuk i Sie seng něnantu kange manga diandi-Ne ene koateng’E. Hakị u ene, i Sie nẹ̌dorong si Habakuk pěngampal᷊ẹ̌. Kụ samurine, nabi Habakuk tawe nakadodọ naung.

14. Apa harusẹ̌ turusẹ̌ koateng i kitẹ su tempong tụtatěngo sasal᷊ukạ?

 ¹⁴ I kitẹ lai harusẹ̌ měhědo si Yehuwa mẹ̌karadiahang. I kitẹ lai harusẹ̌ dumaringihẹ̌ pakapia apa niul᷊ị’E. Hasile, i kitẹ sarung mangimang si Sie dingangu piạ pẹ̌darame su naung tawẹ soale sasal᷊ukạ apa tẹ̌tatěngong i kitẹ. Yesus něgělị sasasa tadeạu i kitẹ tawe kětạeng mẹ̌tiněna soal u ’tempo’ bědang tawe nihabarẹ̌ i Yehuwa si kitẹ. (Kisah 1:7) I kitẹ harusẹ̌ mangimang Yehuwa masingkạ kange tempo kapaelange gunang mẹ̌karadiahang. Hakị u ene, i kitẹ tawe wotonge měngědo, katewe harusẹ̌ masanạ naung, masabarẹ̌, dingangu mangimang su Mawu. Kạpěngampal᷊e, i kitẹ harusẹ̌ měpakẹ tempo pakatahuěna dingangu měkoạ kapulung Yehuwa dingangu kaguwạu naung.​—Markus 13:35-37; Galatia 6:9.

15, 16. (a) Manga diandi apa kaěbakeng i kitẹ su bukẹ̌ Habakuk? (b) Apa kaěndungang i kitẹ bọu manga diandi ene?

¹⁵ Yehuwa nẹ̌diandi, ”Taumata apang měkẹ̌koạ barang nihino sarung tatapẹ̌ měbiahẹ̌ ual᷊ingu kasasatiane,” dingangu ”dunia sarung mapenẹu kasingkạ soal u kawawantugẹ̌ i Yehuwa.” (Habakuk 2:4, 14) Yehuwa nẹ̌diandi sarung měgělị pěbawiahẹ̌ kěkal᷊ẹ̌ su taumata apang masabarẹ̌ dingangu mangimang si Sie.

¹⁶ Diandi su Habakuk 2:4 sěbạe penting hakị u rasul Paulus těl᷊ung sul᷊ẹ  saụ nẹ̌sěbạ diandi ene su manga surate! (Roma 1:17; Galatia 3:11; Ibrani 10:38) Tawẹ soale sasal᷊ukạ apa tẹ̌tatěngong, i kitẹ sarung makasilo manga dianding Yehuwa mariadi mạeng i kitẹ mangimang si Sie. Yehuwa mapulu i kitẹ turusẹ̌ mẹ̌tahěndung pělaharapẹ̌ su ěllo mahi.

17. Apa sarung koateng i Yehuwa mạeng i kitẹ mangimang si Sie?

¹⁷ Su bukẹ̌ Habakuk piạ těntiro sěbạe mapaelẹ̌ gunang i kitẹ apang měbẹ̌biahẹ̌ su ěllo samuri ini. Yehuwa nẹ̌diandi sarung měgělị pěbawiahẹ̌ kěkal᷊ẹ̌ si sire apang měkẹ̌koạ barang nihino dingangu mangimang si Sie. Hakị u ene, mahịe i kitẹ turusẹ̌ měnoghasẹ̌ pangangimang i kitẹ su Mawu, tawẹ soale apa masalah arau kaghaghěnggang i kitẹ. Apa niul᷊ị i Yehuwa si Habakuk makakoạ si kitẹ mangimang i Sie sarung mẹ̌tul᷊ung dingangu měnal᷊amatẹ̌ si kitẹ. Hakị u ene, i Sie nẹ̌dorong i kitẹ mangimang si Sie dingangu masabarẹ̌ měngampal᷊ẹ̌ tempone Kararatuang’E mẹ̌parenta dunia. Su tempo ene, dunia sarung mapenẹu taumata apang maral᷊uasẹ̌, mararame, dingangu měnẹ̌němbah si Yehuwa.​—Matius 5:5; Ibrani 10:36-39.

18. Apa pengaruh bawerang i Yehuwa si Habakuk?

¹⁸ Basa Habakuk 3:16-19. Apa niul᷊ị i Yehuwa piạ pěngarune gěguwạ si Habakuk. I sie nẹ̌tiněna manga hal᷊ẹ̌ makạlaherang seng nikoạ i Yehuwa gunang manga umat’E su tempong tamai. Hasile, i Habakuk limembong mangimang si Yehuwa. I sie mangimang Yehuwa seng mal᷊ighạ mẹ̌karadiahang! Ene nakahiborẹ̌ si sie, maning i sie masingkạ i sie bědang makahombang sigěsạ. Habakuk seng tawe gụgěnggang. I sie sěbạe mangimang Yehuwa sarung měnal᷊amatẹ̌ si sie. Bawera su ayatẹ̌ 18 aramanung kai sěmbaụ bawera něnodẹ pangangimang sěbạe matoghasẹ̌ seng niwohẹ su Alkitapẹ̌. Pirang katau pakar Alkitapẹ̌ mangimang bawera ene mangal᷊ene: ”Iạ sarung luminsọ dingangu ral᷊uasẹ̌ ual᷊ingu i Tuang; Iạ sarung mẹ̌sal᷊ai dingangu ral᷊uasẹ̌ ual᷊ingu Mawu.” Ene kai těntiro sěbạe mapaelẹ̌ si kitẹ! Yehuwa tawe kětạeng něgělị diandi mapaelẹ̌ soal u ěllo mahi, katewe i Sie lai nakakoạ i kitẹ mangimang seng mal᷊ighạ i Sie mapakasěhụ manga diandi ene.

19. Kere i Habakuk, kerea tadeạu Yehuwa botonge měhiborẹ̌ si kitẹ?

¹⁹ Těntiro penting si kitẹ bọu bukẹ̌ Habakuk, ene kai mangimang si Yehuwa. (Habakuk 2:4) Tadeạu tatapẹ̌ mangimang si Yehuwa, i kitẹ harusẹ̌ měnoghasẹ̌ pẹ̌dal᷊ahapị dingang’E. Hakị u ene, ini harusẹ̌ koateng i kitẹ. (1) Turusẹ̌ mẹ̌doa si Yehuwa kụ mẹ̌běke kěbị kaghaghěnggang i kitẹ si Sie. (2) Dumaringihẹ̌ pakapia apa niul᷊ị i Yehuwa bọu Hengetang’E, kụ tumol᷊e laahạ bọu organisasi-Ne. (3) Masatia dingangu masabarẹ̌ měngampal᷊ẹ̌ Yehuwa mapakasěhụ manga diandi-Ne. Ndaị ene nikoạ i Habakuk. Maning i sie gụgěnggang su tempong nẹ̌bisara dingangi Yehuwa, samurine i sie nahiborẹ̌ dingangu mal᷊uasẹ̌! Mạeng mẹ̌těno si Habakuk, i kitẹ lai mahiborẹ̌ ual᷊ingu i Yehuwa, i Amang i kitẹ su sorga, nělahěkụ si kitẹ. Ene kai lahiborẹ̌ kaguwạkenge su ral᷊ungu dunia dal᷊akị ini!