1. Kěbị taumata mapulu apa?

KEREA pěndangu mạeng taumata kěnalẹ̌ si kau dingangu lẹ̌adatengu, tawe nakatahěndung arengu, arau sěbạe niwul᷊e si kau? Ene tantu sěbạe nakasusah naungu. Kawe nụe? Ual᷊ingu i kitẹ kěbị mapulu taumata měnarimạ si kitẹ. I kitẹ bal᷊inẹ kětạeng mapulu i sire masingkạ i sai i kitẹ. I kitẹ lai mapulu i sire masingkạ sipati kitẹ dingangu apa seng nikoạ i kitẹ.​—Pẹ̌t. 11:16; Ayb. 31:6.

2, 3. Kapulu tadeạu taumata měngarěga si kitẹ ene botonge makoạ kerea? (Pěmanda gambarẹ̌ humotong su pěngangěndungang ini.)

² Katewe, mạeng tawe maingatẹ̌, kapulu tadeạu taumata měngarěga si kitẹ ene botonge makoạ tawe seimbang. Duniang Setang botonge makakoạ si kitẹ mapulu makoạ taumata penting dingangu timeleng. Mạeng ene mariadi, i kitẹ seng tawe měngarěga dingangu maněmbah si Amang i kitẹ su sorga, Yehuwa.​—Pěl. 4:11.

³ Su tempong i Yesus, pirang katau těmbonangu agama piạ tiněna nẹ̌sal᷊a soal u pěngangarěga. Yesus něgělị ingate su manga murite, ”Pakatateghang bue su manga mananěntiro  agama. I sire puluang mẹ̌daral᷊eng dingangu lakụ manandu, kụ papuluang makịadatẹ̌ su manga pasarẹ̌. I sire papuluang kumaiang su kakaianeng su horone su pěmamisaěng dingangu su manga sal᷊imbang.” I sie lai naul᷊ị, ”Hukumang i sire sarung limembong kawěhạe.” (Luk. 20:46, 47) Katewe, nẹ̌tatěntang bọu ene, i Yesus nẹ̌dalo sěngkatau wawine wal᷊u něgělị darua doitẹ̌ logam kadodọ gunang makoạ sumbangan, maning ěndịu tawẹ apa nakasilo apa nikoạe. (Luk. 21:1-4) Nal᷊ahẹ, tiněnang i Yesus soal u pěngangarěga sěbạe nẹ̌tatěntang bọu tiněnang taumata wal᷊inẹ. Pěngangěndungang ini sarung mẹ̌tul᷊ung si kitẹ tadeạu piạ tiněna nihino, kere i Yehuwa, soal u pěngangarěga.

4. Pěngangarěga bọu i sai limembong kapaelange, kụ kawe nụe?

⁴ Lawọ taumata seng nẹ̌sikol᷊ah marangẹ, nẹ̌tawakal᷊i tadeạu sukses su bisnis, arau něhal᷊ẹ̌ su dunia hiburan tadeạu taumata makasingkạ dingangu měngarěga si sire. Katewe, i Paulus naul᷊ị apa limembong kapaelange wọu kěbị ene. I sie naul᷊ị, ”Orasẹ̌ ini e i kamene seng masingkạ u Ruata, arau limembo l᷊ain kapiange Duata e masingkạ i kamene. Kụ unụ e i kamene saụbe lai mẹ̌sul᷊e su manga rohkẹ̌ u dunia ini apan lome ringangu kasiang? Unụ e i kamene mapulu saụ ipẹ̌tahuěllangu manga rohkẹ̌ ene?” (Gal. 4:9) Sěbạe kehormatan gěguwạ ual᷊ingu ”Duata [Měngangawa Karangetange su alam semesta] e masingkạ [si kitẹ]”! Yehuwa masingkạ si kitẹ, makěndagẹ̌ si kitẹ, dingangu mapulu i kitẹ marani dingang’E. Yehuwa něndiadi si kitẹ tadeạu i kitẹ botonge makoạ hapị’E.​—Měn. 12:13, 14.

5. Apa koateng i kitẹ tadeạu Mawu makasingkạ si kitẹ?

⁵ I Musa kai hapị i Yehuwa. Hakị u ene su tempong i sie nẹ̌doa si Yehuwa, ”Mal᷊umbạko i Kau měhabaru kai apa ilẹ̌ol᷊ang’U [arau, rencana-Nu],” Yehuwa simimbahẹ̌, ”Dorongu e sarung Takụ daringihang, batụu Iạ masingkạ i kau ringangu Iạ e lẹ̌lahimpuluangu.” (Sas. 33:12-17) Yehuwa lai botonge makasingkạ mapia si kitẹ sěngkatau-sěngkatau. Katewe, apa koateng i kitẹ tadeạu makoạ hapị’E? I kitẹ harusẹ̌ kuměndagẹ̌ dingangu měgělị pěbawiahi kitẹ si Sie.​—Basa 1 Korintus 8:3.

6, 7. Apa sarung makakoạ si kitẹ kailangengu pẹ̌dal᷊ahapị dingangi Yehuwa?

⁶ Katewe, i kitẹ harusẹ̌ měndiagạ pẹ̌dal᷊ahapị i kitẹ maarěga dingangi Amang i kitẹ su sorga. Kere tau Sahani su Galatia, i kitẹ harusẹ̌ měngědo měnahusu ”apan lome ringangu kasiang” bọu dunia ini, kere makoạ taumata sukses dingangu timeleng su dunia ini. (Gal. 4:9) Tau Sahani su Galatia seng masingkạ Mawu, kụ Mawu lai masingkạ si sire. Katewe i Paulus naul᷊ị i sire ’saụ nẹ̌sul᷊e’ su barang tawẹ apa gunane. Hakị u ene sěběnarẹ̌e i Paulus nẹ̌kiwal᷊o, ’Kawe nụe i kamene saụ nẹ̌bal᷊ị sarang manga hal᷊ẹ̌ sia-sia dingangu tạ gunane?’

⁷ Apa ene lai botonge mariadi si kitẹ? Iya. Kere i Paulus, su tempong něngěndung těntiro nihino, aramanung i kitẹ němile tawe makoạ taumata sukses arau timeleng su duniang Setang. (Basa Filipi 3:7, 8.) Ěndịu i kitẹ tawe něnarimạ bea siswa, hal᷊ẹ̌ mapaelẹ̌, arau kesempatan makaěbạ doitẹ̌ mal᷊awọ. Arau,  i kitẹ aramanung botonge makoạ taumata kalạ dingangu timeleng ual᷊ingu piạ bakat musikẹ̌ arau olahraga. Katewe, i kitẹ tawe něnarimạ kěbị ene. (Ibr. 11:24-27) Abe sarang i kitẹ mẹ̌sasěsilẹ̌ dingangu mẹ̌tiněna pěbawiahi kitẹ botonge makoạ limembong mapia mạeng i kitẹ měnahusu manga hal᷊ẹ̌ ene! Ene kakanoạ tawe matahuěna. Tiněna kerene sarung makakoạ si kitẹ mẹ̌bal᷊ị mẹ̌nahusu manga hal᷊ẹ̌ su dunia ini, sěmbal᷊ia i kitẹ seng nẹ̌mutusẹ̌ kěbị ene kai ”lome ringangu kasiang”. *—Pěmanda catatan kaki.

8. Apa makatoghasẹ̌ kapulung kitẹ gunang makaěbạ pěngangarěga bọu Yehuwa?

⁸ Tadeạu i kitẹ madiri apa gẹ̌gělikangu dunia ini, i kitẹ harusẹ̌ měnoghasẹ̌ kapulu gunang makaěbạ pěngangarěga bọu Yehuwa. Kerea carane? I kitẹ harusẹ̌ mẹ̌tiněna darua těntiro penting ini. Humotong, Yehuwa sěntiniạ masingkạ dingangu měngẹ̌ngarěga taumata masatia si Sie. (Basa Ibrani 6:10; 11:6) Su těngong Yehuwa kěbị ělang’E kai maarěga. Mạeng i Sie tawe mẹ̌pandung si sire, i Sie nẹ̌pěndang ene ”tạ kaadile”. Yehuwa sěntiniạ masingkạ”tataghuanenge”. (2 Tim. 2:19) ”Taumata mararingihẹ̌ e tẹ̌tataěng dingangu tẹ̌těntanurangu MAWU” kụ i Sie masingkạ kerea měnal᷊amatẹ̌ si sire.​—Mzm. 1:6; 2 Ptr. 2:9.

9. Gělịko contoh kerea Yehuwa měngẹ̌ngarěga manga ělang’E?

⁹ Pẹ̌sěnsul᷊ẹ, Yehuwa měngẹ̌ngarěga manga ělang’E dingangu cara makạlaherang. (2 Kar. 20:20, 29) Contone, pẹ̌tiněna cara Yehuwa něnal᷊amatẹ̌ manga ělang’E su Laudẹ̌ Mahamụ su tempong těntarang i Firaun něnahusu si sire. (Sas.14:21-30; Mzm. 106:9-11, Terjemahan Dunia Baru, NW) Peristiwa ene sěbạe makạlaherang, hakị u taumata su tampạ ene bědang měbẹ̌bisara soal u hal᷊ẹ̌ ene maning seng 40 taung nal᷊iu. (Yos. 2:9-11) Mẹ̌tahěndung kerea kakěndagi Yehuwa su manga ělang’E dingangu kerea i Sie něpakẹ kawasa-Ne gunang měnal᷊amatẹ̌ si sire su tempong tamai, ene sěbạe makatoghasẹ̌ si kitẹ ual᷊ingu seng mal᷊ighạ Gog bọu Magog sarung měnekẹ si kitẹ. (Yeh. 38:8-12) Su tempo ene, i kitẹ sarung mal᷊uasẹ̌ ual᷊ingu Mawu měngẹ̌ngarěga si kitẹ, bal᷊inẹbe dunia ini.

10. Těntiro penting apa lai harusẹ̌ tahěndungang i kitẹ?

¹⁰ Těntiro penting karuane ute Yehuwa měngẹ̌ngarěga dingangu měgělị al᷊amatẹ̌ si kitẹ dingangu cara tawe tẹ̌tiněnang i kitẹ. Mạeng piạ taumata měkoạ sěmbaụ hal᷊ẹ̌ tadeạu daloěng taumata wal᷊inẹ, i Yehuwa seng tawe měngal᷊amatẹ̌ si sie. Kawe nụe? Ual᷊ingu kere seng niul᷊ị i Yesus, su tempong taumata mẹ̌dalo si sire, ndaị ene seng wawal᷊ise. (Basa Matius 6:1-5.) Katewe, mạeng piạ u někoạ barang mapia kụ tawe nikasilongu taumata wal᷊inẹ, Yehuwa mang  ’makạsilo kakanoạ mạbawuni’ ene. I Sie měmẹ̌manda dingangu sarung měmal᷊isẹ̌, arau měngal᷊amatẹ̌, si sire. Pẹ̌sěnsul᷊ẹ, Yehuwa měngal᷊amatẹ̌ manga ělang’E dingangu cara tawe tẹ̌tiněnang i sire. Mahịe měmanda contone.

11. Kerea Yehuwa měngẹ̌ngarěga si Maria?

¹¹ Yehuwa němile sěngkatau wawine mangudạ masanạ naunge arenge i Maria, gunang makoạ mamạ u Ahuse, i Yesus. Maria mětẹ̌tanạ su soa kadodọ isẹ̌sěbạ Nazaret, marau bọu Yerusalem dingangu bait. (Basa Lukas 1:26-33.) Kawe nụe Yehuwa němile si Maria? Malaekatẹ̌ Gabriel naul᷊ị si Maria, i sie ”mẹ̌tẹ̌tatahino su naungu Mawu”. Bọu bawerang i Maria si Elisabet, anạu sěngkataune, i kitẹ nakasingkạ i Maria mědẹ̌dal᷊ahapị mapia dingangi Yehuwa. (Luk. 1:46-55, NW) Yehuwa měmẹ̌manda si Maria kụ něngal᷊amatẹ̌ si sie dingangu cara tawe nikatiněnang i Maria ual᷊ingu i Maria masatia si Yehuwa.

12, 13. Kerea i Yesus lẹ̌adateng (a) su tempong Yesus nalahirẹ̌? (b) su tempong i Yesus niwawa sarang bait?

¹² Su tempong i Yesus nalahirẹ̌, si sai Yehuwa něhabarẹ̌ i Yesus seng nalahirẹ̌? Bal᷊inẹ su pejabat penting arau su měngangawasa Yerusalem dingangu Betlehem. Katewe, i Sie něndolohẹ̌ manga malaekatẹ̌ gunang pěhabarẹ̌ su manga měngangahạ domba su padang su likudu soa Betlehem. (Luk. 2:8-14) Bọu ene měngangahạ domba ene nẹ̌tiwo dario buhudeng nalahirẹ̌ ene. (Luk. 2:15-17) I Maria dingangi Yusup tantu sěbạe himěkosẹ̌ nakasilo i Yesus lẹ̌adateng dingangu cara kere ini. Carang Yehuwa, nẹ̌tatěntang dingangu carang Setang. Su apang Setang bọu něndolohẹ̌ mapapandeng bituing gunang mẹ̌tiwo si Yesus dingangu matimade, kěbị taumata su Yerusalem nakasingkạ i Yesus seng nalahirẹ̌. Kụ ini nakarěntang lawọ masalah. (Mat. 2:3) Suwụe, lawọ manga rariọ tawẹ sal᷊ane nipate.​—Mat. 2:16.

¹³ Hukung i Yehuwa su tau Israel naul᷊ị 40 ěllo bọu měhěnding anạ esẹ, sěngkatau  matimadẹ̌ wawine harusẹ̌ měgělị sasěmbah si Yehuwa. Hakị u ene, i Maria dingangi Yusup nakoạ sarang bait su Yerusalem, karaune ěndịu sio kilometer bọu Betlehem. (Luk. 2:22-24) Su ral᷊eng, aramanung i Maria mětẹ̌tiněna apa imang sarung měkoạ hal᷊ẹ̌ istimewa gunang měngadatẹ̌ si Yesus. Yesus nakaěbạ laadatẹ̌, katewe dingangu cara tawe tẹ̌tiněnangi Maria. Yehuwa němile si Simeon, ”tau mapia, mạtakụ u Mawu Kasěllahenge”, dingangi Nabiah Hana, wawine wal᷊u umure 84 su taunge, gunang měhabarẹ̌ i Yesus kai Mesias seng nirianding Mawu, arau i Kristus.​—Luk. 2:25-38.

14. Kerea Yehuwa něngal᷊amatẹ̌ si Maria?

¹⁴ Apa Yehuwa tatapẹ̌ něngal᷊amatẹ̌ si Maria ual᷊ingu i sie masatia něhiking si Yesus? Iya. Apa nikoạ dingangu niwerang i Maria, nipakiwohẹ u Mawu su Alkitapẹ̌. Aramanung, i Maria tawe nakatol᷊e si Yesus su tempong i sie něnginjilẹ̌ karěngụe tělu taung stenga. Ěndịu i sie seng nawal᷊u, kụ harusẹ̌ mětanạ su Nazaret. Hakị u ene, i Maria tawe nakaěbạ pengalaman makạlaherang kere nikaěbạu taumata wal᷊inẹ. Katewe, i sie ene su tempong i Yesus nate. (Yoh. 19:26) Samurine, i Maria ene su Yerusalem dingangu manga muriti Yesus, těntal᷊ang i sire bědang tawe nakatarimạ rohkẹ̌ masusi su ěllong Pentakosta. (MMR. 1:13, 14) Aramanung i Maria lai nilanisẹ̌ sěngkasio dingangu manga muritẹ̌ bal᷊inẹ. Mạeng ene nariadi, i sie botonge měbiahẹ̌ sarang karěngụe dingangi Yesus su sorga. Ene kai al᷊amatẹ̌ sěbạe mapae-paelẹ̌!

15. Kerea Yehuwa měngẹ̌ngarěga si Yesus su tempong i Yesus su dunia?

¹⁵ Yesus madiri adatengu manga těmbonangu agama arau politikẹ̌. Katewe, i sie tantu sěbạe natoghasẹ̌ su tempong Yehuwa tělung sul᷊ẹ nẹ̌bisara bọu sorga, gunang mapakal᷊ahẹ i Sie makěndagẹ̌ su Ahuse. Tawe nararěna bọu nisahani su Sal᷊ụ u Yordan, Yehuwa naul᷊ị, ”Ini e kai Ahusẹ̌-Ku ikẹ̌kěndagẹ̌. I Sie makạl᷊uasẹ̌ naung-Ku.” (Mat. 3:17) Aramanung kětạeng i Yohanes Měnanahani  dingangi Yesus nakaringihẹ̌ bawera ene. Bọu ene, ěndịu sěntaung těntal᷊ang papateng Yesus tawe nạdiadi, tatělu rasule nakaringihẹ̌ i Yehuwa nẹ̌bera soal i Yesus, ”Ini e kai Ahusẹ̌-Ku ikẹ̌kěndagẹ̌. I Sie kai makạl᷊ahimpulu naungku e. Daringihe i Sie.” (Mat. 17:5) Kasamuriange, pira ěllo maraning papateng Yesus, Yehuwa saụ nẹ̌bisara su Ahuse bọu Sorga.​—Yoh. 12:28.

16, 17. Kerea Yehuwa něngal᷊amatẹ̌ si Yesus dingangu cara tawe nikatiněnang?

¹⁶ Yesus masingkạ taumata sarung měnoke i sie něhinakang Mawu kụ sarung pateng dingangu cara makamea. Katewe, i sie tatapẹ̌ nẹ̌doa tadeạu kapulung Mawu mariadi, bal᷊inẹbe kapulune. (Mat. 26:39, 42) ”I sie nẹ̌tatahang su kalu piněnggantongang kụ tawe nẹ̌pěndang mamea”, ual᷊ingu i sie mapulu i Amange měngarěga si sie, bal᷊inẹbe dunia. (Ibr. 12:2, NW) Kerea Yehuwa něngal᷊amatẹ̌ si Yesus?

¹⁷ Su tempong i Yesus su dunia, i sie nẹ̌doa tadeạu makaěbạ kawawantugẹ̌ kere kawawantuge bědang i sie su sorga dingangi Amange. (Yoh. 17:5) Alkitapẹ̌ tawe naul᷊ị i Yesus mapulu makaěbạ limembong mal᷊awọ bọu ene. I sie tawe něharapẹ̌ bawal᷊isẹ̌ istimewa ual᷊ingu seng někoạ kapulung Yehuwa su dunia. Katewe, apa nikoạ i Yehuwa? Yehuwa něngal᷊amatẹ̌ si Yesus dingangu cara tawe nikatiněnang. Su tempong Yehuwa saụ napakawiahẹ̌ si Yesus, i sie nighělịkangu kedudukan sěbạe marangẹ su sorga. Yehuwa lai něgělị pěbawiahẹ̌ seng tawe mawinasa si Yesus. Tawẹ apa sarang sěngkatau bọu nakatarimạ ene! * (Pěmanda catatan kaki.) (Flp. 2:9; 1 Tim. 6:16) Cara Yehuwa něngalamatẹ̌ si Yesus sěbạe makạlaherang!

18. Apa makatul᷊ung si kitẹ tadeạu makaěbạ pěngangarěga bọu Yehuwa, kụ bal᷊inẹ bọu dunia?

¹⁸ Apa makatul᷊ung si kitẹ tadeạu makaěbạ pěngangarěga bọu Yehuwa, kụ bal᷊inẹ bọu dunia? I kitẹ harusẹ̌ mẹ̌tahěndung i Yehuwa sěntiniạ měngẹ̌ngarěga manga ělang’E masatia. Bọu ene lai, i Sie masau měngal᷊amatẹ̌ dingangu cara tawe nikatiněnang. Su tempo mahi, Yehuwa sarung měngal᷊amatẹ̌ si kitẹ dingangu cara tawe nikatiněnang! Katewe orasẹ̌ ini, maning i kitẹ bědang tụtatěngo lawọ kasasigěsạ, i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌tahěndung dunia ini sarung mapaghohẹ̌. Hakị u ene, mạeng i kitẹ mapulu dunia ini měngarěgạ si kitẹ, ene tawe matahang marěngụ. (1 Yoh. 2:17) Katewe, i Amang i kitẹ makěndagẹ̌, mang tawe miwul᷊e kakěndagẹ̌ dingangu apa seng nikoạ i kitẹ gunang areng’E, ual᷊ingu i Sie ’adilẹ̌’. (Ibr. 6:10) I Sie sarung měngal᷊amatẹ̌ si kitẹ, aramanung dingangu cara bědang tawe nitiněnang i kitẹ!