Znanstvenike že dolgo zanima želatinasta sluz glenavice. Zakaj? Sluz glenavice je opisana kot »najmehkejši elastični biomaterial, kar ga poznamo«.

 Razmislite: Glenavica je jegulji podobna riba, ki živi na morskem dnu. Kadar jo napade plenilec, glenavica iz posebnih žlez izloči sluz. Ta izloček vsebuje beljakovine, ki tvorijo sluz, in na tisoče dolgih nitk drugih beljakovin. Ko se te beljakovine združijo, spremenijo vodo okrog glenavice v sluzasto gmoto, ki zamaši škrge plenilca. Plenilec zato hitro izpusti glenavico in pobegne.

 Sluz glenavice ima neverjetne značilnosti. Čeprav so beljakovinske nitke v sluzi glenavice debele zgolj eno stotinko našega lasu, so kar desetkrat močnejše od najlona. Ko glenavica to mešanico sluzi in nitk izloči v vodo, nastane puhasta struktura, ki je podobna tridimenzionalnemu situ. Ta struktura lahko zadrži 26.000-krat več vode, kot tehta sama. Pravzaprav to sluz sestavlja skoraj 100 odstotkov vode.

 Znanstvenikom še ni uspelo narediti takšne sluzi, kot jo proizvede glenavica. »Ta naravni mehanizem je preveč zapleten,« pravi neki raziskovalec. Znanstveniki nameravajo genetsko reproducirati beljakovinske nitke, pri čemer naj bi uporabili bakterije. Želijo razviti snov, ki bo lahka, odporna na trganje, elastična in biorazgradljiva. Sintetične beljakovinske nitke bi lahko uporabili pri razvoju trajnostnih materialov v tekstilni industriji in medicini. Takšne materiale bi lahko uporabili še na mnogih drugih področjih.

 Kaj menite? Ali je zelo zapletena struktura sluzi glenavice plod evolucije ali ustvaritve?