Brat Giandomenico Gullà, ki je zdravnik in dela na urgentnem oddelku bolnišnice v italijanskem mestu Erba blizu Coma, je še posebej občutil težo razmer, nastalih zaradi pandemije covida-19. Ker pa ima vero, ki mu daje notranji mir, lažje tolaži druge. (2. Korinčanom 1:4) To se vidi iz nekaterih izkušenj, ki jih je pred kratkim povedal, ko so ga intervjuvali z oddelka za javne informacije v italijanskem podružničnem uradu Jehovovih prič.

V nadaljevanju je strnjen in urejen zapis intervjuja z bratom Gullà.

Katere okoliščine si doživel med to pandemijo?

Giandomenico Gullà: V bolnišnici, kjer delam, se je vse zgodilo tako naenkrat, kot bi prišel cunami. Bolnišnica je bila od prvega do zadnjega nadstropja preurejena v oddelke, ki so zdravili samo paciente s covidom-19. V teh žalostnih okoliščinah so pacienti izolirani, tako da ne morejo imeti fizičnih stikov z družinskimi člani, sorodniki in prijatelji. Zato sem jaz tisti, ki po telefonu obvešča družino o njihovem stanju. Ko je na primer neka ženska umirala, sem moral sredi noči poklicati njenega sina. Vzpostavil sem videoklic, tako da je lahko še zadnjič videl svojo mamo, ki je bila že v komi. To je bil zelo ganljiv trenutek.

Kako spoznanje iz Svetega pisma tolaži tebe?

GG: Opazil sem, da v nasprotju z nekaterimi mojimi sodelavci, ki so pogosto videti izgubljeni in pretreseni, jaz ostajam miren, ker mi pomaga preučevanje Svetega pisma. Zdaj jasno razumem, da nas je Jehova pripravil na takšne težke čase. Ker vem, da je ta pandemija še en dokaz več, da se izpolnjujejo svetopisemske prerokbe, lahko na trenutne razmere pravilno gledam. Vera se mi je še okrepila.

Kako ti Jehovova tolažba pomaga, da tolažiš druge?

GG: Zelo močno občutim vpliv Jehovovega svetega duha. To mi pomaga doma in v službi. Poleg tega sem lažje v pomoč našim bratom in sestram, ki so zaradi pandemije v težavah.

Nam lahko pojasniš, kako ti Jehova pomaga, da tolažiš svojo družino?

GG: Čeprav moram v bolnišnici delati nadure, si prizadevam, da v družini ohranjamo duhovne navade. Opazil sem, da to pozitivno vpliva na mojo ženo. Še bolj sva povezana. Poleg tega mi družinsko čaščenje pomaga, da tolažim najino skoraj triletno hčerkico Ginevro. Tudi ona čuti, da se je nekaj spremenilo in svoje skrbi izrazi s stavki, kot so »Oči, nočem, da greš v službo, ker je tam koronavirus« ali »Strah me je, da se oči ne bo več vrnil«. Pomiriva jo tako, da ji predvajava naše izvirne pesmi, in kmalu je spet nasmejana.

Nam lahko zaupaš, kako si imel možnost tolažiti sodelavce?

GG: Z enim od sodelavcev na oddelku sem nedavno začel preučevati Sveto pismo. Spoznal sem ga pred nekaj leti v bolnišnici, v kateri sem delal prej. In začela sva se pogovarjati o Svetem pismu. Preučevati sva začela, tik preden je izbruhnila pandemija, in odločil se je, da nadaljujeva. Trenutno preučujeva po videokonferenci, tudi po dvakrat na teden. Dotaknilo se me je, ko mi je rekel: »To, da preučujem Sveto pismo, mi je pomagalo, da sem uredil življenje. V sebi čutim mir. Spoznal sem odgovore na številna vprašanja o človekovem obstoju in trenutni situaciji. Vera, ki si jo pridobivam, mi daje stabilnost in upanje za prihodnost.«

Kako si lahko tolažil sovernike v občini?

GG: Žal je bila ena od sester v moji občini [sestra Daniela Sgreva] pozitivna na testu za covid-19 in je morala v bolnišnico. Poklical sem dva brata, ki imata v lasti reševalno službo, da sta jo odpeljala v bolnišnico. Da sta prišla po sestro, sta prevozila več kot 50 kilometrov. Ko ju je videla, je bila zelo vesela! Ko je v težkem stanju prispela na urgenco, ji je precej odleglo, ko je videla še mene. V tistem trenutku smo bili kot medicinsko osebje ob njej sami bratje! Naša pomoč in ljubeča skrb sta jo zelo okrepila. Polna hvaležnosti je rekla: »Vedela sem, da nas Jehova razume, ampak zdaj je presegel vsa moja pričakovanja!«

Vsak dan bolj se zanašam na Jehova in njegovo moč. Ko se z avtom peljem v službo in domov, poslušam naše izvirne pesmi. To me duhovno in čustveno poživi. Hvaležen sem Jehovu za vso njegovo pomoč. Ko poslušam pesem Jehova nam vedno stoji ob strani, si ponavljam: »Drži me za roko, pomaga mi razumeti, da je takšno življenje vredno žrtve.«