Jozue 2:1–24
2 Nato je Nunov sin Jozue skrivaj poslal iz Šitíma+ dva moška kot oglednika in jima naročil: »Pojdita, oglejta si deželo, še posebej Jêriho!« Šla sta na pot, in ko sta prispela v Jêriho, sta se ustavila v hiši neke prostitutke, ki ji je bilo ime Rahaba.+
2 Kralju Jêrihe so sporočili, da sta zvečer prišla v mesto dva Izraelca, da bi si ogledala deželo.
3 Zatem je kralj Jêrihe poslal k Rahabi sporočilo: »Pripelji ven moška, ki sta se ustavila v tvoji hiši, saj sta prišla zato, da bi si ogledala deželo!«
4 Toda Rahaba je oba moška skrila, kraljevim služabnikom pa rekla: »Moška sta res prišla k meni, ampak nisem vedela, od kod sta.
5 Tik preden so zvečer zaprli mestna vrata, pa sta odšla. Ne vem, kam sta šla, ampak če boste šli hitro za njima, ju boste še ujeli.«
6 (Toda ona ju je že prej odpeljala na streho in ju skrila pod lanena stebla, ki jih je imela tam razgrnjena.)
7 Kraljevi služabniki so se pognali za njima proti jordanskim plitvinam.+ In takoj ko so odšli, so se mestna vrata zaprla.
8 Preden sta moška zaspala, je Rahaba prišla k njima na streho
9 in jima rekla: »Vem, da vam bo Jehova dal to deželo.+ Obšel nas je strah+ pred vami in vsi prebivalci dežele so obupani zaradi vas.+
10 Slišali smo, kako je Jehova pred vami posušil vode Rdečega morja, ko ste odšli iz Egipta,+ in kako ste na drugi strani* Jordana usmrtili* amoréjska kralja, Sihóna+ in Oga.+
11 Ko smo to slišali, smo se zelo prestrašili* in smo zaradi vas izgubili ves pogum, saj je vaš Bog Jehova edini Bog v nebesih in na zemlji.+
12 Zdaj mi, prosim, prisezita pri Jehovu, da bosta pomagala* moji družini, ker sem tudi jaz pomagala* vama, in mi dajta nekaj v dokaz, da bosta držala svojo besedo*.
13 Pustite pri življenju mojega očeta in mamo, moje brate in sestre ter vse njihove. Obvarujte nas* pred smrtjo!«+
14 Moška sta ji odgovorila: »S svojim življenjem jamčiva, da boste ostali živi!* Če ne boste nikomur govorili o naših načrtih, vam bomo tudi mi pomagali* in bomo držali svojo besedo, ko nam bo Jehova dal to deželo.«
15 Nato ju je po vrvi spustila skozi okno. Njena hiša je bila namreč del mestnega obzidja, pravzaprav je živela na vrhu obzidja.+
16 Rekla jima je še: »Pojdita v gore in ostanita tam skrita tri dni, da vaju zasledovalci ne najdejo. Ko pa se bodo vrnili, lahko gresta svojo pot.«
17 Moška sta ji odgovorila: »Prisego, s katero si naju zaprisegla, bova izpolnila+ samo,
18 če boš takrat, ko bomo prišli v deželo, privezala na okno to živo rdečo* vrv, po kateri se bova spustila. V svoji hiši zberi očeta, mamo, brate in sestre ter vso svojo družino.+
19 Če bo kdo šel ven iz tvoje hiše, bo sam odgovoren za svojo smrt* in midva ne bova kriva. Če pa se bo kaj hudega zgodilo komu,* ki bo ostal s teboj v hiši, bova midva odgovorna za njegovo smrt.
20 Ampak če boš razkrila naše načrte,+ ne bova dolžna izpolniti prisege, s katero si naju zaprisegla.«
21 Odgovorila je: »Naj bo tako, kot sta rekla!«
Potem ju je pustila, da sta šla svojo pot. Kasneje je na okno privezala živo rdečo* vrv.
22 Odšla sta torej v gore in tam ostala tri dni, dokler se zasledovalci niso vrnili. Ti so ju iskali po vseh poteh, pa ju niso našli.
23 Nato sta se moška spustila z gora, prečkala reko in prišla k Nunovemu sinu Jozuetu. Povedala sta mu vse, kar se jima je zgodilo.
24 Jozuetu sta rekla: »Jehova nam je dal vso to deželo.+ Pravzaprav so vsi njeni prebivalci obupani zaradi nas.«+
Opombe
^ To je na vzhodni strani.
^ Ali »odredili za uničenje«.
^ Dobesedno »so se naša srca stopila«.
^ Ali »izkazala vdano ljubezen«.
^ Ali »mi dajta zanesljivo znamenje«.
^ Ali »izkazala vdano ljubezen«.
^ Ali »izkazali vdano ljubezen«.
^ Ali »škrlatno«.
^ Dobesedno »bo njegova kri na njegovi glavi«.
^ Ali »če pa bi kdo dvignil roko nad koga«.
^ Ali »škrlatno«.
