Ezekiel 33:1–33
33 Jehova mi je rekel:
2 »Sin človekov, svojim rojakom reci:+‚Vzemimo, da nad kako deželo pošljem meč,+ ljudstvo v tej deželi pa potem izbere nekega človeka in ga postavi za svojega stražarja.
3 Ko stražar vidi, da nad deželo prihaja meč, zatrobi na rog in posvari ljudstvo.+
4 Če se tisti, ki sliši zvok roga, ne zmeni za svarilo,+ potem pa pride meč in mu vzame življenje, bo sam kriv za svojo smrt*.+
5 Slišal je zvok roga, vendar se ni zmenil za svarilo, zato bo sam kriv za svojo smrt*. Če bi poslušal svarilo, bi se rešil.
6 Če pa stražar vidi, da prihaja meč, vendar ne zatrobi na rog+ in ne posvari ljudstva, potem pa pride meč in nekomu izmed ljudstva vzame življenje, bo ta človek umrl zaradi svojih grehov, toda za njegovo smrt mi bo odgovarjal stražar*.‘+
7 Tebe, sin človekov, sem postavil za stražarja Izraelcem. Ko boš slišal moje besede, pojdi in jih posvari v mojem imenu.+
8 Če bom hudobnežu rekel ‚Hudobnež, umrl boš!‘,+ ti pa ga ne boš opomnil, naj spremeni svoje ravnanje, bo kot hudobnež umrl zaradi svojih grehov.+ Toda za njegovo smrt mi boš odgovarjal ti.*
9 Če pa boš hudobneža posvaril, naj opusti svoje ravnanje, in se ne bo hotel spremeniti, bo zaradi svojih grehov umrl,+ toda ti boš rešil svoje življenje.+
10 Sin človekov, reci Izraelcem: ‚Vi govorite: »Kako naj ostanemo živi, ko pa na nas pritiskajo naši prestopki in grehi in zaradi njih propadamo?«‘+
11 Reci jim: ‚»Prisegam pri samem sebi,« govori Vrhovni gospod Jehova, »da mi ni všeč, da hudobni umre,+ ampak si želim, da spremeni svoje ravnanje+ in živi.+ Opustite, opustite svoje hudobno ravnanje.+ Zakaj bi namreč morali umreti, o Izraelci?«‘+
12 Sin človekov, svojim rojakom reci: ‚Če bo pravični začel grešiti, ga njegova pravična dela ne bodo mogla rešiti.+ In če bo hudobni opustil svoje ravnanje, ga njegova hudobna dela ne bodo spravila v nesrečo.+ Pravičnemu njegova pravična dela ne bodo obvarovala življenja ob dnevu, ko bo grešil.+
13 Če rečem pravičnemu »Živel boš«, on pa se zanaša na svojo pravičnost in začne delati to, kar ni prav,*+ se bodo pozabila vsa njegova pravična dejanja. Ker počne to, kar ni prav, bo umrl.+
14 In če rečem hudobnežu »Umrl boš«, pa neha grešiti in začne delati to, kar je prav in pravično,+
15 če vrne, kar je dobil v jamstvo,+ če povrne, kar je naropal,+ in če živi po odredbah, ki dajejo življenje, s tem da ne počne tega, kar ni prav, bo živel.+ Ne bo umrl.
16 Nobeden od grehov, ki jih je zagrešil, se mu ne bo več očital.+ Ker dela to, kar je prav in pravično, bo živel.‘+
17 Tvoji rojaki pravijo ‚Jehova ravna krivično‘, v resnici pa oni ravnajo krivično.
18 Če bo pravični nehal ravnati pravično in bo začel delati to, kar ni prav, bo zaradi tega umrl.+
19 Če pa bo hudobni nehal ravnati hudobno in bo začel delati to, kar je prav in pravično, bo zaradi tega živel.+
20 Toda vi pravite: ‚Jehova ravna krivično.‘+ Vsakega izmed vas, o Izraelci, bom sodil po njegovih dejanjih.«
21 V 12. letu našega pregnanstva, petega dne desetega meseca, je k meni prišel moški, ki je pobegnil iz Jeruzalema,+ in mi rekel: »Mesto je padlo!«+
22 En večer prej, preden je prišel ubežnik, je name začela delovati Jehovova moč* in Bog mi je omogočil, da sem spet lahko govoril. Zato zjutraj, ko je ubežnik prišel k meni, nisem bil več nem.+
23 Nato mi je Jehova rekel:
24 »Sin človekov, tisti, ki živijo med ruševinami+ v izraelski deželi, govorijo takole: ‚Abraham je bil sam, vendar je vseeno zasedel to deželo.+ Nas pa je mnogo, zato dežela gotovo pripada nam.‘
25 Zato jim reci: ‚Vrhovni gospod Jehova govori takole: »Vi jeste meso s krvjo vred,+ zaupate svojim nagnusnim malikom* in prelivate kri.+ Zakaj naj bi potem ta dežela pripadala vam?
26 Zanašate se na svoj meč,+ počnete nagnusne stvari in vsak od vas ima spolne odnose z ženo svojega bližnjega.+ Zakaj naj bi potem ta dežela pripadala vam?«‘+
27 Reci jim: ‚Vrhovni gospod Jehova govori takole: »Prisegam pri samem sebi, da bodo tisti, ki živijo med ruševinami, padli pod mečem, tiste, ki so na polju, bom dal za hrano zverem in tisti, ki so v utrdbah in jamah, bodo umrli od bolezni.+
28 Deželo bom spremenil v najbolj samotno pustinjo,+ njeni nadutosti bom naredil konec. Izraelske gore bodo opustele,+ tako da ne bo nihče hodil po njih.
29 Zaradi vseh njihovih nagnusnih dejanj bom deželo spremenil v najbolj samotno pustinjo.+ In takrat bodo morali spoznati, da sem jaz Jehova.«‘+
30 Sin človekov, tvoji rojaki se pogovarjajo o tebi ob zidovih in pri hišnih vratih.+ Drug drugemu, vsak svojemu bratu, govorijo: ‚Pojdimo poslušat, kaj pravi Jehova!‘
31 Prišli bodo k tebi in sedeli pred teboj kot moje ljudstvo. Slišali bodo to, kar boš rekel, vendar tega ne bodo izpolnjevali.+ S svojimi besedami se ti namreč prilizujejo*, toda v srcu se ženejo za nepošteno pridobljen dobiček.
32 Ti si jim kakor pevec s prijetnim glasom, ki poje ljubezensko pesem in lepo brenka na strune. Slišali bodo tvoje besede, vendar jih ne bo nihče izpolnjeval.
33 Ko pa se bo to izpolnilo – in izpolnilo se bo – bodo morali spoznati, da je bil med njimi prerok.«+
Opombe
^ Dobesedno »bo njegova kri prišla na njegovo glavo«.
^ Dobesedno »bo njegova kri prišla nanj«.
^ Ali »toda njegovo kri bom zahteval iz stražarjevih rok«.
^ Ali »Toda njegovo kri bom zahteval iz tvojih rok«.
^ Ali »in začne ravnati krivično«.
^ Dobesedno »se je name spustila Jehovova roka«.
^ Hebrejski izraz, ki se prevaja z »nagnusni maliki«, se zdi soroden besedi za »iztrebke« in se uporablja za izražanje zaničevanja.
^ Ali »izražajo svoje poželenje«.
