Ezekiel 3:1–27

  • Bog da Ezekielu jesti zvitek (1–15)

  • Ezekiel je postavljen za stražarja (16–27)

    • Kdor ne opomni ljudi, bo odgovarjal za njihovo smrt (18–21)

3  Nato mi je rekel: »Sin človekov, pojej, kar je pred teboj! Pojej ta zvitek in pojdi, govori Izraelcem!«+  Odprl sem usta, on pa mi je dal zvitek, da bi ga pojedel.  Rekel mi je še: »Sin človekov, pojej ta zvitek, ki ti ga dajem, da boš sit.« Pojedel sem ga in v mojih ustih je bil sladek kakor med.+  Dodal je: »Sin človekov, pojdi k Izraelcem in jim prenesi moje besede.  Ne pošiljam te k ljudstvu neznanega in nerazumljivega jezika, ampak k Izraelcem.  Ne pošiljam te k ljudstvom neznanega in nerazumljivega jezika, katerih besed ne razumeš. Če bi te poslal k tem ljudstvom, bi te poslušala.+  Toda Izraelci te ne bodo hoteli poslušati, ker ne želijo poslušati mene.+ Vsi Izraelci so namreč trmasti* in zakrknjenega srca.+  Tvoj obraz bom naredil tako trd, kot je njihov, in tvoje čelo tako trdo, kot je njihovo.*+  Tvoje čelo sem naredil kakor diamant, trše od kremena.+ Ne boj se jih, naj te ne bo strah njihovih obrazov.+ So namreč uporno ljudstvo.« 10  Rekel mi je še: »Sin človekov, prisluhni vsem besedam, ki ti jih bom govoril, in si jih vzemi k srcu. 11  Nato pojdi k pregnancem iz tvojega ljudstva+ in jim ne glede na to, ali bodo poslušali ali ne,+ reci: ‚Tako govori Vrhovni gospod Jehova.‘« 12  Potem me je duh dvignil+ in za seboj sem zaslišal bobneč glas, ki je rekel: »Poveličana naj bo Jehovova slava na njegovem kraju!« 13  Slišal se je zvok peruti živih bitij, ko so se dotikale druga druge.+ Slišal se je tudi zvok koles poleg njih+ in močno bobnenje. 14  Duh me je dvignil in odnesel. Odšel sem poln grenkobe in jeze*, name pa je delovala Jehovova velika moč*. 15  Tako sem odšel v Tel Abíb k pregnancem, ki so živeli ob reki Kebár.+ Pri njih sem ostal sedem dni in ves ta čas sem bil močno pretresen.+ 16  Po sedmih dneh pa mi je Jehova rekel: 17  »Sin človekov, postavil sem te za stražarja Izraelcem.+ Ko boš slišal moje besede, pojdi in jih posvari v mojem imenu.+ 18  Če bom hudobnežu rekel ‚Umrl boš‘, ti pa ga ne boš posvaril in ga ne boš opomnil, naj opusti hudobno ravnanje, da bi ostal pri življenju,+ bo zaradi svojih grehov umrl, ker je hudoben.+ Toda za njegovo smrt mi boš odgovarjal ti.*+ 19  Če pa boš hudobneža posvaril in ne bo opustil svoje hudobnosti in hudobnega ravnanja, bo zaradi svojih grehov umrl, toda ti boš rešil svoje življenje.+ 20  In če bo pravični nehal ravnati pravično in bo začel delati to, kar ni prav,* bom nanj zgrnil nesrečo* in bo umrl.+ Če ga ne boš posvaril, bo zaradi svojih grehov umrl in njegova pravična dejanja bodo šla v pozabo. Toda za njegovo smrt mi boš odgovarjal ti.*+ 21  Če pa boš pravičnega človeka posvaril, da naj ne greši, in bo nehal grešiti, bo ostal pri življenju, ker je bil posvarjen,+ življenje pa si boš rešil tudi ti.« 22  Tam je name začela delovati Jehovova moč. Bog mi je rekel: »Vstani in pojdi v dolino; tam bom govoril s teboj.« 23  Vstal sem in odšel v dolino. Tam sem zagledal Jehovovo slavo,+ podobno slavi, ki sem jo videl ob reki Kebár.+ Padel sem na kolena in se priklonil do tal. 24  Nato je prišel vame Božji duh in me dvignil na noge.+ Bog je spregovoril z menoj in mi rekel: »Pojdi in se zapri v svojo hišo! 25  Sin človekov, zvezali te bodo z vrvmi, tako da ne boš mogel iti ven k njim. 26  Jezik ti bom prilepil na nebo, da boš onemel in jih ne boš mogel več opominjati. So namreč uporno ljudstvo. 27  Ko pa bom spregovoril s teboj, boš spet lahko govoril.+ Takrat jim reci: ‚Tako govori Vrhovni gospod Jehova.‘ Kdor hoče poslušati, naj posluša,+ in kdor noče poslušati, naj ne posluša. So namreč uporno ljudstvo.+

Opombe

Dobesedno »trdoglavi«.
Ali »Povzročil bom, da boš tako neomajen in nepopustljiv, kot so oni«.
Dobesedno »v besu svojega duha«.
Dobesedno »na meni je počivala močna Jehovova roka«.
Ali »Toda njegovo kri bom zahteval iz tvojih rok«.
Ali »bo začel ravnati krivično«.
Ali »Toda njegovo kri bom zahteval iz tvojih rok«.
Ali »mu bom nastavil kamen spotike«.