Četrta Mojzesova knjiga 22:1–41
22 Izraelci so se nato odpravili na pot in se utaborili na moábskih sušnih ravnicah pred Jordanom, nasproti Jêrihi.+
2 Zipórjev sin Balak+ je videl vse, kar so Izraelci naredili Amoréjcem.
3 Moábci so se Izraelcev močno prestrašili, saj so bili zelo številni. Zares, Moábci so se tega ljudstva bali in čutili odpor do njega.+
4 Zato so madijánskim starešinam+ rekli: »Ta množica bo požrla vse okoli nas, tako kot bik požre travo na polju.«
V Moábu je takrat kraljeval Zipórjev sin Balak.
5 Poslal je sle k Beórjevemu sinu Balaamu v njegovo rodno deželo, v Petór,+ ki leži ob Reki*, da bi ga poklicali. Zanj je imel sporočilo: »Iz Egipta je prišlo neko ljudstvo in prekrilo vso zemljo*.+ Naselilo se je prav nasproti meni.
6 Zato te sedaj prosim, pridi in mi prekolni to ljudstvo,+ ker je premočno zame. Morda jih bom lahko premagal in izgnal iz dežele. Dobro namreč vem, da je tisti, ki ga blagosloviš, blagoslovljen in tisti, ki ga prekolneš, preklet.«
7 Tako so se moábski in madijánski starešine odpravili na pot in s seboj vzeli plačilo za vedeževanje. Prišli so k Balaamu in mu prenesli Balakovo sporočilo.+
8 On jim je rekel: »Prenočite nocoj tu in povedal vam bom vse, kar mi bo Jehova rekel.« Tako so moábski dostojanstveniki ostali pri Balaamu.
9 K Balaamu je prišel Bog in ga vprašal:+ »Kdo so ti ljudje, ki so pri tebi?«
10 Balaam je pravemu Bogu odgovoril: »Moábski kralj Balak, Zipórjev sin, jih je k meni poslal s sporočilom:
11 ‚Ljudstvo, ki je prišlo iz Egipta, je prekrilo vso zemljo*. Pridi in mi ga prekolni.+ Morda se bom potem mogel bojevati z njim in ga izgnati.‘«
12 Toda Bog je Balaamu rekel: »Ne hodi z njimi! Ne prekolni tega ljudstva, ker je blagoslovljeno!«+
13 Zjutraj je Balaam vstal in Balakovim dostojanstvenikom rekel: »Vrnite se v svojo deželo. Jehova mi ne dovoli, da grem z vami.«
14 Moábski dostojanstveniki so torej odšli. Vrnili so se k Balaku in mu povedali: »Balaam ni hotel iti z nami.«
15 Balak pa je še enkrat poslal dostojanstvenike – poslal jih je več in uglednejše od prvih.
16 Prišli so k Balaamu in mu rekli: »Tako je rekel Zipórjev sin Balak: ‚Prosim, ne daj, da bi ti kaj preprečilo priti k meni,
17 saj te bom bogato nagradil* in bom naredil, kar koli boš rekel. Zato te prosim, pridi in mi prekolni to ljudstvo.‘«
18 Toda Balaam je Balakovim dostojanstvenikom odgovoril: »Tudi če mi Balak da svojo hišo, polno srebra in zlata, ne morem narediti ničesar v nasprotju s tem, kar mi ukaže moj Bog Jehova, ne kaj malega ne kaj velikega.+
19 Toda tudi vas prosim, da ostanete nocoj tu, da izvem, kaj mi bo Jehova še povedal.«+
20 Ponoči je k Balaamu prišel Bog in mu rekel: »Če so ti ljudje prišli po tebe, potem pojdi z njimi, vendar boš smel govoriti samo tisto, kar ti bom rekel.«+
21 Tako je Balaam zjutraj vstal, osedlal svojo oslico in odšel z moábskimi dostojanstveniki.+
22 Toda Bog Jehova se je zelo razjezil, ker je šel, zato se mu je njegov angel postavil na pot, da bi mu preprečil iti naprej. Balaam je jezdil na svoji oslici, z njim pa sta bila dva njegova služabnika.
23 Ko je oslica zagledala Jehovovega angela, da stoji na poti z mečem v roki, je skušala zaviti s poti na polje. Toda Balaam jo je začel tepsti, da bi jo spravil nazaj na pot.
24 Jehovov angel se je nato postavil na ozko pot med vinogradoma, na obeh straneh pa je bil kamnit zid.
25 Ko je oslica videla Jehovovega angela, se je začela stiskati k zidu. Balaamu je pritisnila nogo ob zid, zato jo je spet začel tepsti.
26 Takrat je Jehovov angel šel še malo naprej in se postavil na kraj, kjer je bilo ozko in kjer ni bilo mogoče zaviti ne na desno ne na levo.
27 Ko je oslica zagledala Jehovovega angela, je legla na tla. Balaam je postal besen in oslico tepel s palico.
28 Nazadnje je Jehova povzročil, da je oslica spregovorila*.+ Balaama je vprašala: »Kaj sem ti naredila, da me že tretjič tepeš?«+
29 Balaam ji je odgovoril: »Norčuješ se iz mene! Če bi le imel v roki meč, bi te ubil!«
30 Oslica ga je še vprašala: »Ali nisem tvoja oslica, na kateri jezdiš že vse svoje življenje, vse do danes? Ali sem bila že kdaj takšna do tebe?« Odgovoril ji je: »Nisi.«
31 Nato je Jehova odprl Balaamu oči,+ da je videl Jehovovega angela stati na poti z mečem v roki. Balaam je takoj pokleknil in se priklonil do tal.
32 Jehovov angel mu je rekel: »Zakaj si svojo oslico že trikrat pretepel? Glej, prišel sem, da ti preprečim iti naprej, ker si izbral pot, ki je proti moji volji.+
33 Oslica me je videla in se mi trikrat skušala izogniti.+ Pomisli, kaj bi se zgodilo, če se mi ne bi vsakič izognila. Tebe bi zdaj že ubil, njo pa bi pustil živeti.«
34 Balaam je Jehovovemu angelu rekel: »Grešil sem. Nisem namreč vedel, da na poti pred menoj stojiš ti. Zdaj pa, če se ti ne zdi prav, da grem s temi ljudmi, se bom vrnil.«
35 Toda Jehovov angel je Balaamu rekel: »Pojdi z njimi, vendar boš smel govoriti samo tisto, kar ti bom rekel.« Tako je Balaam nadaljeval pot z Balakovimi dostojanstveniki.
36 Ko je Balak slišal, da je Balaam prišel, je takoj odšel v moábsko mesto ob Arnónu na meji njegovega ozemlja, da bi se srečal z njim.
37 Balak je Balaamu rekel: »Ali nisem poslal po tebe? Zakaj nisi prišel k meni? Ali misliš, da te ne morem bogato nagraditi*?«+
38 Balaam je Balaku odgovoril: »Glej, zdaj sem tukaj. Toda ali bom smel govoriti kar koli? Govoril bom lahko samo tisto, kar mi bo Bog naročil*.«+
39 Tako je Balaam šel z Balakom in prišla sta v Kirját Huzót.
40 Balak je žrtvoval govedo in ovce ter nekaj od tega poslal Balaamu in dostojanstvenikom, ki so bili z njim.
41 Zjutraj pa je Balak peljal Balaama na Bamót Baal. Od tam je lahko videl vse ljudstvo.+
Opombe
^ Očitno gre za Evfrat.
^ Ali »deželo«.
^ Ali »deželo«.
^ Ali »zelo počastil«.
^ Dobesedno »odprl usta oslice«.
^ Ali »zelo počastiti«.
^ Ali »položil v usta«.
