Psalm 142:1–7
Maskil*. Psalm, ki ga je zložil David, ko je bil v votlini.+ Molitev.
142 S svojim glasom sem klical na pomoč Jehova,+s svojim glasom sem vpil k Jehovu, naj se me usmili.+
2 Pred njim sem izlival svojo skrb.+O svoji stiski sem mu govoril,+
3 ko je v meni oslabel duh.+Ti si tedaj poznal mojo pot.+Na stezi, po kateri hodim,+so mi nastavili past.+
4 Ozri se na desno, in videl boš,da ni nikomur mar zame.+Moje zatočišče je izginilo,+nihče ne povprašuje po moji duši.+
5 K tebi, o Jehova, sem klical na pomoč.+Rekel sem: »Ti si moje zatočišče,+moj delež+ v deželi živih.«+
6 Ozri se na moje vpitje,+kajti zelo sem izčrpan!+Reši me mojih preganjalcev,+kajti močnejši so od mene!+
7 Izpelji mojo dušo iz temnice,+da bi hvalila tvoje ime!+Naj se zberejo okoli mene pravični,+ker dobro ravnaš z menoj.+
Opombe
^ Glej opombo k nadpisu pri 32. psalmu.
