Pregovori 9:1–18
9 Prava modrost+ si je zgradila hišo,+ izklesala si je sedem stebrov.
2 Poskrbela je za zakol svojih živali, namešala je vino in pripravila mizo.+
3 Odposlala je svoje služkinje, da bi se z vrha mestnih višav slišal njen klic:
4 »Kdor je neizkušen, naj pride sem!«+ Tistim, ki so nerazsodnega srca,+ pravi:
5 »Pridite, jejte moj kruh in pijte vino, ki sem ga namešala.+
6 Zapustite neizkušene in živite,+ hodite naravnost po poti razumnosti*.«+
7 Kdor kara zasmehovalca, si nakopava sramoto,+ in kdor opominja hudobnega človeka, se omadežuje.+
8 Ne opominjaj zasmehovalca, da te ne zasovraži.+ Opomni modrega, in te bo ljubil.+
9 Pouči modrega, in bo še modrejši.+ Pouči pravičnega, in si bo pridobil še več znanja.
10 Strah pred Jehovom je začetek modrosti+ in spoznanje o Najsvetejšem je razumnost.+
11 Po meni se ti bodo pomnožili dnevi+ in se ti bodo dodala leta življenja.+
12 Če si moder, si moder za svoje dobro,+ in če se posmehuješ, boš sam trpel posledice.+
13 Neumna ženska je glasna.+ Je poosebljena lahkomiselnost in ničesar ne ve.+
14 Usedla se je na stol pri vhodu v svojo hišo, na mestnih višavah,+
15 in kliče tistim, ki hodijo po poti, tistim, ki hodijo naravnost po svojih poteh:+
16 »Kdor je neizkušen, naj pride sem!«+ In vsakemu, ki je nerazsodnega srca,+ pravi:
17 »Ukradene vode so sladke+ in kruh, ki se jé na skrivaj, je slasten.«+
18 Vendar on ne ve, da so tam nemočni mrtveci, da so njeni povabljenci v globinah šeóla*.+
