Marko 7:1–37
7 Okrog njega pa so se zbrali farizeji in nekateri pismouki, ki so prišli iz Jeruzalema.+
2 Ko so videli nekaj njegovih učencev, da jedo hrano z nečistimi, to je neumitimi rokami+
3 (farizeji in vsi drugi Judje se namreč oklepajo izročila mož iz davnine in ne jedo, če si prej ne umijejo rok vse do komolcev,
4 in ko pridejo s trga, ne jedo, če se prej ne očistijo s škropljenjem; oklepajo pa se še mnogih drugih prejetih izročil:+ potapljanja kozarcev, vrčev in bakrenih posod v vodo),+
5 so ga ti farizeji in pismouki vprašali: »Zakaj se tvoji učenci ne ravnajo po izročilu mož iz davnine, ampak jedo z nečistimi rokami?«+
6 Rekel jim je: »Izaija je čisto prav prerokoval o vas, hinavci, kakor piše:+ ‚To ljudstvo mi izkazuje čast s svojimi ustnicami, njihovo srce pa je daleč od mene.+
7 Zaman me častijo, saj so njihovi nauki le človeške zapovedi.‘+
8 Božjo zapoved opuščate, oklepate pa se človeškega izročila.«+
9 Dejal jim je še: »Božjo zapoved spretno zavračate,+ da bi ohranili svoje izročilo.
10 Mojzes je na primer rekel ‚Spoštuj svojega očeta in svojo mater‘+ in ‚Kdor zmerja očeta ali mater, naj umre‘.+
11 Vi pa pravite: ‚Če kdo svojemu očetu ali materi reče »To, s čimer bi ti jaz lahko koristil, je korbán+ (se pravi, Bogu posvečen dar)«+ . . .‘
12 Takšnemu torej ne dovolite več, da bi kaj storil za svojega očeta ali mater.+
13 Tako s svojim izročilom, ki ste ga prenesli na druge, razveljavljate Božjo besedo.+ Pa še mnogo+ podobnega počnete.«
14 In spet je k sebi poklical množico in ji rekel: »Poslušajte me, vsi vi, in dojemite pomen.+
15 Človeka ne oskrunja nič, kar od zunaj prihaja vanj. Pač pa človeka oskrunja to, kar prihaja iz njega.«+
16 * ——
17 Ko pa je vstopil v hišo, stran od množice, so ga učenci začeli spraševati glede ponazoritve.+
18 Zato jim je rekel: »Ali tudi vi niste doumeli?+ Ali ne veste, da človeka ne more oskruniti nič od tega, kar od zunaj prihaja vanj,
19 saj to ne gre v srce, temveč v črevesje in se nato izloči v greznico?«+ Tako je vso hrano razglasil za čisto.+
20 Rekel je še: »Človeka oskrunja to, kar prihaja iz njega.+
21 Od znotraj namreč, iz človekovega srca,+ prihajajo škodljive misli, ki vodijo v nečistovanje,+ tatvine, umore,+
22 prešuštvovanje, lakomnost,+ hudobna dejanja, prevare, razpuščeno vedenje*,+ zavistno oko, preklinjanje, ošabnost, nerazumnost.
23 Vse te hudobnosti prihajajo iz notranjosti in človeka oskrunjajo.«+
24 Nato je vstal in od tam odšel v okolico Tira in Sidóna.+ Vstopil je v neko hišo in ni hotel, da bi za to kdo izvedel. Pa vendar ni mogel ostati neopažen.+
25 Neka žena, katere hčerka je imela nečistega duha, je takoj slišala zanj ter prišla in padla pred njegove noge.+
26 Bila je Sirofeničanka grškega porekla. Prosila ga je, naj iz njene hčerke izžene demona,+
27 on pa ji je rekel: »Pusti, da se najprej nasitijo otroci. Ni namreč prav jemati kruha otrokom+ in ga metati psičkom.«+
28 Toda ona je odvrnila: »Res je, gospod, pa vendar psički pod mizo jedo drobtinice+ otročičev.«+
29 Tedaj ji je rekel: »Ker si to rekla, pojdi, demon je odšel iz tvoje hčerke.«+
30 Šla je torej domov in našla+ hčerko na postelji. Demona ni bilo več v njej.
31 Ko se je vračal iz tirske pokrajine, je šel skozi Sidón in skozi pokrajino Deseteromestja ter prišel do Galilejskega jezera.+
32 Tu so k njemu privedli gluhega človeka, ki je imel govorno napako, in ga prosili, da bi nanj položil roko.+
33 Odvedel ga je stran od množice na samo, mu dal prste v ušesa, nato pa pljunil in se dotaknil njegovega jezika.+
34 Pogledal je proti nebu,+ globoko vzdihnil+ in mu rekel »Efatá«, to je »Odpri se«.
35 Tedaj so se mu odprla ušesa,+ jezik se mu je razvezal in začel je normalno govoriti.
36 Jezus pa jim je naročil, naj nikomur ne povedo.+ Toda bolj ko jim je naročal, bolj so to razglašali.+
37 Bili so res nadvse osupli+ in so rekli: »Vse je dobro naredil. Celo gluhim daje, da slišijo, in nemim, da govorijo.«+
