Apostolska dela 21:1–40
21 Ko smo se odtrgali od njih in odrinili na morje, smo brzeli po najkrajši poti in prišli na Kos. Naslednji dan smo prispeli na Rodos, od tam pa v Pátaro.
2 Ko smo našli ladjo, ki je plula v Fenícijo, smo se vkrcali in odpluli.
3 Zagledali smo Ciper,+ ga pustili na levi za seboj in pluli naprej proti Siriji+ ter pristali v Tiru, ker je morala ladja tam razložiti svoj tovor.+
4 Poiskali smo učence in ostali tam sedem dni. Ti so Pavlu po duhu+ vedno znova govorili, naj ne hodi v Jeruzalem.
5 Ko so se nam torej dnevi iztekli, smo šli in se odpravili na pot, oni pa so nas vsi, tudi ženske in otroci, pospremili iz mesta. Na obali smo pokleknili,+ zmolili
6 in se poslovili+ drug od drugega. Mi smo se potem vkrcali na ladjo, oni pa so se vrnili na svoje domove.
7 Iz Tira smo nato pripluli v Ptolemáido, pozdravili brate in ostali pri njih en dan.
8 Naslednji dan smo se odpravili in prispeli v Cezarejo.+ Vstopili smo v hišo evangelizatorja Filipa, ki je bil eden izmed sedmerih,+ in ostali pri njem.
9 Filip je imel štiri hčere, device, ki so prerokovale.+
10 Pri njem smo bili že kar nekaj dni, ko je iz Judeje prišel prerok, ki mu je bilo ime Ágab.+
11 Ta je pristopil k nam, vzel Pavlov pas, si zvezal noge in roke ter rekel: »Sveti duh pravi takole: ‚Tako bodo Judje v Jeruzalemu zvezali+ moža, čigar last je ta pas, in ga izročili+ v roke pripadnikom drugih narodov.‘«
12 Ko pa smo to slišali, smo ga skupaj z domačini začeli prositi, naj ne hodi+ v Jeruzalem.
13 Tedaj je Pavel odgovoril: »Kaj to delate? Zakaj jokate+ in mi slabite srce?+ Lahko ste prepričani, da sem pripravljen v Jeruzalemu za ime Gospoda Jezusa tudi umreti,+ ne samo biti zvezan.«
14 In ko se ni dal pregovoriti, smo se vdali in rekli: »Naj se zgodi Jehovova volja.«+
15 Po teh dneh smo se pripravili za pot in krenili v Jeruzalem.+
16 Z nami je šlo tudi nekaj učencev iz Cezareje,+ da bi nas pripeljali k možu, ki naj bi nas pogostil, k nekemu Mnázonu s Cipra, ki je bil eden prvih učencev.
17 Ko smo prišli v Jeruzalem,+ so nas bratje z veseljem sprejeli.+
18 Naslednji dan pa je Pavel šel z nami k Jakobu;+ tam so bili tudi vsi starešine.
19 Pozdravil jih je in začel podrobno pripovedovati,+ kaj vse je Bog z njegovim služenjem storil med narodi.+
20 Ko so to slišali, so začeli slaviti Boga, njemu pa so rekli: »Vidiš, brat, koliko tisočev verujočih je med Judi in vsi so vneti za Postavo.+
21 Toda o tebi so slišali govorice, da vse Jude med narodi učiš odpad od Mojzesa,+ saj jim govoriš, naj svojih otrok ne obrezujejo+ in naj se ne ravnajo po svojih običajih.
22 Kaj naj torej glede tega storimo? Vsekakor bodo slišali, da si prišel.
23 Zato stori, kar ti pravimo: Pri nas so štirje možje, ki so se zaobljubili.
24 Vzemi jih s seboj,+ se z njimi obredno očisti in poskrbi za njihove stroške,+ da si bodo lahko obrili glavo.+ Tako bodo vsi spoznali, da govorice o tebi niso resnične, temveč da živiš tako, kot je prav, in se tudi sam ravnaš po Postavi.+
25 Verujočim izmed narodov pa smo že odposlali odločitev, ki smo jo sprejeli, namreč naj se zdržujejo tega, kar je žrtvovano malikom,+ kakor tudi krvi+ in zadavljenih živali+ ter nečistovanja.«+
26 Naslednji dan je Pavel vzel s seboj može in se skupaj z njimi obredno očistil+ ter vstopil v tempelj, da bi objavil, kdaj se bodo dopolnili dnevi+ za obredno očiščenje, ko naj bi se za vsakega od njih prinesla daritev.+
27 Ko pa se je sedem+ dni že skoraj izteklo, so Judje iz Azije*, ko so ga videli v templju, začeli sejati zmedo med množico,+ ga prijeli
28 in vpili: »Izraelci, pomagajte! To je tisti človek, ki povsod vsakogar uči proti ljudstvu,+ Postavi in proti temu kraju. To pa še ni vse, celo Grke je pripeljal v tempelj in ta sveti kraj oskrunil.«+
29 Predtem so ga namreč v mestu videli skupaj z Efežanom Trófimom,+ pa so mislili, da ga je Pavel pripeljal v tempelj.
30 Po vsem mestu je nastal nemir+ in ljudje so hiteli skupaj. Prijeli so Pavla, ga odvlekli iz templja+ in vrata takoj zaprli.
31 Ko so se že pripravljali, da ga ubijejo, je do tisočnika prišla novica, da po vsem Jeruzalemu vlada zmeda.+
32 Ta je takoj vzel vojake in stotnike ter stekel k njim.+ Ko so zagledali tisočnika+ z vojaki, so Pavla nehali tepsti.
33 Tisočnik se je približal, ga prijel in ukazal, naj ga vklenejo v dvoje verig.+ Začel je poizvedovati, kdo je ta človek in kaj je storil.
34 Toda v množici so nekateri vpili eno, drugi drugo.+ Ker torej zaradi hrupa ni mogel izvedeti nič določnega, je ukazal, naj ga privedejo v vojašnico.+
35 Toda ko je ta prišel na stopnice, se je zgodilo, da so ga vojaki zaradi nasilnosti množice morali nositi,
36 saj je množica ljudstva šla za njimi in vpila: »Proč z njim!«+
37 Ko pa so Pavla že hoteli odpeljati v vojašnico, je tisočniku rekel: »Ali ti smem nekaj reči?« Ta je odvrnil: »Mar znaš grško?
38 Ali nisi ti tisti Egipčan, ki je pred dnevi zanetil upor+ in tistih štiri tisoč z bodali oboroženih mož odpeljal v pustinjo?«
39 Pavel je nato rekel: »Jaz sem Jud+ iz Tarza+ v Kilíkiji, meščan prav nič zakotnega mesta. Zato te prosim, da mi dovoliš ljudstvu spregovoriti.«
40 Ko mu je tisočnik to dovolil, je Pavel, stoječ na stopnicah, ljudstvu pomignil+ z roko. Nastala je velika tišina in Pavel jih je po hebrejsko+ nagovoril:
