Apostolska dela 19:1–41
19 Medtem ko je bil Apólo+ v Korintu, je Pavel skozi notranjost dežele pripotoval v Efez.+ Tam je našel nekaj učencev
2 in jim rekel: »Ali ste dobili svetega duha,+ ko ste začeli verovati?« Rekli so mu: »Saj še slišali nismo, da sveti duh obstaja.«+
3 On pa je rekel: »S katerim krstom ste se potem dali krstiti?« Odvrnili so: »Z Janezovim krstom.«+
4 Pavel pa je rekel: »Janez je krstil s krstom, ki je bil znamenje skesanosti,+ in ljudem govoril, naj verujejo v tistega, ki prihaja za njim,+ namreč v Jezusa.«
5 In ko so to slišali, so se dali krstiti v imenu Gospoda Jezusa.+
6 In ko je Pavel nanje položil roke,+ je nanje prišel sveti duh in so začeli govoriti v drugih jezikih ter prerokovati.+
7 Vsega skupaj jih je bilo kakih dvanajst mož.
8 Pavel je tri mesece hodil v sinagogo+ in v njej pogumno govoril. Imel je govore in navajal prepričljive dokaze glede Božjega kraljestva.+
9 Toda ko so nekateri postajali vse bolj zakrknjeni in niso verjeli+ ter so pred množico o Poti*+ žaljivo govorili, se je od njih odmaknil+ in od njih ločil tudi učence+ ter imel vsak dan govore v Tiránovi šolski predavalnici.
10 To je trajalo dve leti,+ tako da so vsi, ki so živeli v provinci Aziji,+ tako Judje kot Grki, slišali Gospodovo besedo.
11 Bog je po Pavlovih rokah delal izredna mogočna dela,+
12 tako da so bolnikom nosili celo njegove rute in predpasnike;+ in bolezni so jih zapuščale, hudobni duhovi pa prihajali iz njih.+
13 Tudi nekateri izmed postopajočih Judov, ki so se ukvarjali z izganjanjem demonov,+ so nad tistimi, ki so imeli v sebi hudobne duhove, poskušali izgovarjati ime Gospoda Jezusa+ z besedami: »Izrecno vam ukazujem+ v imenu Jezusa, ki ga oznanja Pavel.«
14 To je delalo tudi sedem sinov nekega Skevája, judovskega višjega duhovnika.
15 Toda hudobni duh jim je odvrnil: »Jezusa poznam+ in Pavla tudi,+ kdo pa ste vi?«
16 Tedaj je človek, v katerem je ta hudobni duh bil, skočil nanje,+ jih drugega za drugim obvladal in se znesel nad njimi, tako da so goli* in ranjeni pobegnili iz tiste hiše.
17 To se je razvedelo med vsemi, ki so prebivali v Efezu, med Judi in Grki, in vse je obšel strah,+ ime Gospoda Jezusa pa se je poveličevalo.+
18 Mnogi od teh, ki so začeli verovati, so prihajali ter odkrito izpovedovali+ in pripovedovali, kaj vse so delali.
19 In kar nekaj tistih, ki so se ukvarjali z magijo,+ je zneslo skupaj svoje knjige in jih pred vsemi sežgalo. Ko so izračunali njihovo skupno vrednost, so ugotovili, da so bile vredne petdeset tisoč srebrnikov.
20 Tako se je Jehovova beseda mogočno širila in vedno bolj prevladovala.+
21 Po vseh teh dogodkih pa se je Pavel v svojem duhu namenil, da se bo, potem ko bo prepotoval Makedonijo+ in Ahájo, odpravil v Jeruzalem.+ Rekel je: »Ko bom prišel tja, moram videti še Rim.«+
22 Tako je dva od teh, ki sta mu pomagala, Timoteja+ in Erásta,+ poslal v Makedonijo, sam pa se je še nekaj časa zadržal v provinci Aziji.
23 Prav takrat pa je v zvezi s Potjo+ nastal precejšen nemir.+
24 Neki srebrar z imenom Demétrij je namreč z izdelovanjem srebrnih Artémidinih tempeljčkov prinašal rokodelcem nemalo dobička.+
25 Vse te, pa tudi druge, ki so izdelovali takšne stvari,+ je zbral in jim rekel: »Možje, vi dobro veste, da nam to delo prinaša blaginjo.+
26 Prav tako pa vidite in slišite, da je ta Pavel s tem, ko je govoril, da z rokami narejeni+ bogovi niso bogovi, prepričal in pregovoril precejšnjo množico ljudi po skoraj vsej provinci Aziji, ne samo v Efezu.+
27 V nevarnosti pa ni le to, da bi prišel na slab glas naš poklic, temveč tudi, da bi se štel za nič tempelj velike boginje Artémide,+ ki jo častita vsa provinca Azija in ves obljudeni svet, in malo manjka, da bi bila celo njena veličina izničena.«
28 Ko so možje to slišali, jih je popadla jeza in so začeli vzklikati: »Velika je Artémida Efežanov!«
29 Vse mesto je zajela zmeda. Ljudje so enodušno zdrveli v gledališče ter s seboj na silo povlekli Gaja in Aristárha,+ ki sta bila Makedonca in sta Pavla spremljala na poti.
30 Pavel pa je želel stopiti noter k ljudstvu, toda učenci mu niso pustili.
31 Celo nekateri poverjeniki za praznovanja in igre, ki so mu bili prijateljsko naklonjeni, so mu poslali sporočilo in ga prosili, naj se v gledališču nikar ne izpostavlja.
32 Sicer pa so tam nekateri vpili eno, drugi spet nekaj drugega.+ V zboru je namreč vladala zmeda in večina jih sploh ni vedela, zakaj so se zbrali.
33 Skupaj so tako iz množice privedli Aleksandra, ki so ga Judje potiskali naprej. Aleksander pa je pomignil z roko in se hotel zagovarjati pred ljudstvom.
34 Toda ko so ugotovili, da je Jud, so vsi v en glas zakričali in še kaki dve uri vpili: »Velika+ je Artémida Efežanov!«
35 Ko je mestni pisar* množico končno le utišal,+ je rekel: »Efežani, kateri človek pa ne ve, da je mesto Efežanov varuh templja velike Artémide in podobe, ki je padla z neba?
36 Ker je torej to neizpodbitno, se spodobi, da se pomirite in se ne prenaglite.+
37 Privedli ste namreč ta dva moža, ki nista ne templjev ropala ne naše boginje preklinjala.
38 Če hočejo torej Demétrij+ in rokodelci, ki so z njim, koga tožiti, imamo za to dneve, ko zaseda sodišče,+ in prokonzule*,+ pa naj se tožijo med seboj.
39 Če pa gre še za kaj več od tega, naj o tem odloča zakoniti zbor.
40 Res smo namreč v nevarnosti, da nas zaradi današnjega dogodka obtožijo upora, nimamo pa niti enega vzroka, s katerim bi lahko ta nemirni zbor upravičili.«
41 In ko je vse to povedal,+ je zbor razpustil.+
Opombe
^ Ni nujno, da so bili povsem goli. Grška beseda lahko pomeni tudi »biti pomanjkljivo oblečen, biti samo v spodnjem oblačilu«.
^ Grško grammateús. V rimskem imperiju je bil mestni pisar najpomembnejši javni uradnik v mestni upravi svobodnih mest Male Azije.
