5. Mojzesova 9:1–29
9 Poslušaj, Izrael! Danes boš šel onstran Jordana+ in zavzel deželo narodov, ki so večji in mogočnejši od tebe,+ mogočna mesta, ki so utrjena do neba,+
2 veliko ljudstvo visoke postave, Anákove sinove,+ ki jih poznaš in si o njih slišal govoriti: ‚Kdo more obstati pred Anákovimi sinovi?‘
3 In danes dobro veš, da bo Jehova, tvoj Bog, šel tja čez pred teboj.+ On je ogenj, ki požira.+ Pokončal+ jih bo in jih podjarmil pred teboj, ti pa boš zavzel njihovo deželo in jih hitro pokončal, tako kakor ti je rekel Jehova.+
4 Ko jih bo Jehova, tvoj Bog, pregnal izpred tebe, nikar ne reci v svojem srcu: ‚Zaradi moje pravičnosti me je Jehova privedel v to deželo, da jo zavzamem.‘+ Jehova bo namreč te narode pregnal izpred tebe zaradi njihove hudobnosti.+
5 V njihovo deželo ne boš šel in je zavzel zaradi svoje pravičnosti+ ali zaradi poštenosti svojega srca,+ ampak bo Jehova, tvoj Bog, te narode pregnal izpred tebe zaradi njihove hudobnosti+ in zato, da bo Jehova izpolnil prisego, ki jo je dal tvojim praočetom, Abrahamu,+ Izaku+ in Jakobu.+
6 Vedi torej, da ti Jehova, tvoj Bog, te dobre dežele ne daje v posest zaradi tvoje pravičnosti, saj si trdovratno ljudstvo.+
7 Zapomni si: Ne pozabi, kako si v pustinji jezil Jehova, svojega Boga.+ Vse od dneva, ko si odšel iz egiptovske dežele, do zdaj, ko ste prišli sem na ta kraj, ste se upirali Jehovu.+
8 Jehova ste razjezili tudi na Hórebu, tako da se je Jehova razsrdil na vas in vas že hotel pokončati.+
9 Ko sem se povzpel na goro, da bi prejel kamniti plošči,+ plošči zaveze, ki jo je Jehova sklenil z vami,+ in sem prebival na gori štirideset dni in štirideset noči+ (nisem jedel kruha in nisem pil vode),
10 mi je Jehova dal kamniti plošči, popisani z Božjim prstom.+ Na njiju so bile vse besede, ki vam jih je Jehova govoril na gori iz srede ognja, ko ste bili zbrani skupaj.+
11 Po teh štiridesetih dneh in štiridesetih nočeh mi je Jehova dal kamniti plošči, plošči zaveze.+
12 In Jehova mi je rekel: ‚Vstani, hitro pojdi dol, ker tvoje ljudstvo, ki si ga izpeljal iz Egipta, ravna pogubno.+ Hitro so skrenili s poti, po kateri sem jim zapovedal iti. Naredili so si ulito podobo.‘+
13 Jehova mi je še dejal: ‚Videl sem to ljudstvo, in glej, trdovratno ljudstvo je.+
14 Pusti mi, da jih pokončam+ in da izbrišem njihovo ime izpod neba,+ iz tebe pa naredim narod, mogočnejši in številnejši od njih.‘+
15 Potem sem se odpravil in šel z gore, ki je bila vsa v ognju;+ v rokah pa sem držal plošči zaveze.+
16 Pogledal sem in videl, da ste se pregrešili proti Jehovu, svojemu Bogu! Naredili ste si ulito tele.+ Hitro ste skrenili s poti, po kateri vam je Jehova zapovedal iti.+
17 Tedaj sem zgrabil plošči in ju iz rok vrgel na tla, tako da sta se razbili pred vašimi očmi.+
18 In padel sem na kolena pred Jehovom ter se priklonil do tal in kakor prvič ostal pred njim štirideset dni in štirideset noči. Nisem jedel kruha in nisem pil vode+ zaradi vseh vaših grehov, ki ste jih zagrešili, ko ste delali to, kar je slabo v očeh Jehova, in ga žalili.+
19 Bal sem se namreč silne jeze, ki jo je Jehova čutil do vas, zaradi katere vas je že hotel pokončati.+ Vendar me je Jehova tudi takrat uslišal.+
20 Prav tako se je Jehova močno razsrdil na Arona, tako da ga je že hotel pokončati.+ Vendar sem takrat prosil+ tudi zanj.
21 Vaš greh, tele, ki ste ga naredili,+ pa sem vzel in sežgal ter ga zdrobil in zmlel v fin prah, prah pa stresel v potok, ki teče z gore.+
22 Jehova ste jezili tudi v Tabêri,+ Mási+ in Kibrót Taávi.+
23 In ko vas je Jehova poslal iz Kádeš Barnée+ ter vam naročil ‚Pojdite gor in zavzemite deželo, ki vam jo dajem!‘, ste se uprli zapovedi Jehova, svojega Boga,+ in niste verovali+ vanj niti niste poslušali njegovega glasu.+
24 Odkar vas poznam, se upirate Jehovu.+
25 Tako sem se priklanjal pred Jehovom štirideset dni in štirideset noči,+ ker je Jehova rekel, da vas bo pokončal.+
26 Jehova sem prosil+ z besedami: ‚Vrhovni gospod Jehova, ne pokončaj svojega ljudstva, svoje lastnine,+ ki si ga s svojo veličino odkupil in z močno roko izpeljal iz Egipta.+
27 Spomni se svojih služabnikov, Abrahama, Izaka in Jakoba.+ Ne oziraj se na trdovratnost tega ljudstva, na njegovo hudobnost in greh,+
28 da v deželi,+ iz katere si nas izpeljal, ne bi govorili: »Ker jih Jehova ni mogel privesti v deželo, ki jim jo je obljubil, in ker jih je sovražil, jih je odvedel, da bi jih pomoril v pustinji.«+
29 Kljub vsemu so tvoje ljudstvo in tvoja lastnina,+ in ti si jih izpeljal s svojo veliko močjo in iztegnjeno roko.‘+
