5. Mojzesova 29:1–29
29 To so besede postave, glede katere je Jehova Mojzesu zapovedal, naj jo sklene z Izraelovimi sinovi v moábski deželi, poleg zaveze, ki jo je bil sklenil z njimi na Hórebu.+
2 In Mojzes je sklical ves Izrael in mu rekel: »Videli ste vse, kar je Jehova storil pred vašimi očmi v egiptovski deželi faraonu in vsem njegovim služabnikom in vsej njegovi deželi,+
3 velike preizkušnje, ki so jih videle tvoje oči,+ tista velika znamenja+ in čudeže.+
4 Toda Jehova vam vse do danes ni dal srca, da bi razumeli, in oči, da bi videli, in ušes, da bi slišali.+
5 ‚Ko sem vas štirideset let vodil po pustinji,+ se oblačila, ki ste jih imeli na sebi, niso izrabila in tudi sandale, ki ste jih imeli na nogah, se niso izrabile.+
6 Kruha niste jedli+ in vina in drugih opojnih pijač niste pili, da bi spoznali, da sem jaz Jehova, vaš Bog.‘
7 In ko ste prišli na ta kraj, sta nam hešbónski kralj Sihón+ in bašánski kralj Og+ prišla nasproti, da bi se bojevala z nami, vendar smo ju premagali.+
8 Potem smo jima vzeli deželo in jo kot dediščino dali Rúbenovcem, Gadovcem in polovici Manásejevega rodu.+
9 Zato izpolnjujte besede te postave in ravnajte po njih, da boste uspešni pri vsem, kar boste delali.+
10 Danes stojite pred Jehovom, svojim Bogom, vsi vi, poglavarji vaših rodov, vaši starešine in vaši nadzorniki, vsi Izraelovi možje,+
11 vaši otroci, vaše žene+ in priseljenci,+ ki živijo sredi tvojega tabora, od tistega, ki ti seka drva, do tistega, ki ti nosi vodo,+
12 da bi z Jehovom, svojim Bogom, sklenil zavezo,+ potrjeno s prisego, zavezo, ki jo Jehova, tvoj Bog, danes sklepa s teboj,+
13 da bi te danes naredil za svoje ljudstvo+ in da bi on bil tvoj Bog,+ kakor ti je obljubil in kakor je prisegel tvojim praočetom, Abrahamu,+ Izaku+ in Jakobu.+
14 Te zaveze, potrjene s prisego, pa ne sklepam samo z vami,+
15 ampak jo sklepam tako s tistimi, ki stojijo danes tu z nami pred Jehovom, našim Bogom, kakor tudi s tistimi, ki jih danes ni tu z nami.+
16 Saj dobro veste, kako smo živeli v egiptovski deželi in kako smo šli sredi narodov. In ko ste šli sredi njih,+
17 ste videli njihove gnusobe in njihove gnusne* malike,+ narejene iz lesa in kamenja, srebra in zlata, ki so bili pri njih.
18 Naj ne bo danes med vami ne moškega, ne ženske, ne družine, ne rodu, ki bi se mu srce odvrnilo od Jehova, našega Boga, in bi šel ter služil bogovom tistih narodov.+ Naj ne bo med vami korenine, ki bi rojevala strupen sad in pelin.+
19 In če se bo kdo, ki sliši besede te prisege,+ v svojem srcu bahal ‚Imel bom mir,+ čeprav bom živel v zakrknjenosti svojega srca,‘+ in sicer z namenom, da uniči vsakogar*,
20 mu Jehova ne bo hotel odpustiti,+ ampak se bosta Jehovova jeza+ in srd+ razvnela zoper tistega moža;+ vsa prekletstva, zapisana v tej knjigi,+ bodo prišla nadenj in Jehova bo njegovo ime izbrisal izpod neba.
21 Tako ga bo Jehova, njemu v propad, ločil+ od vseh Izraelovih rodov skladno z vsemi prekletstvi zaveze, ki je zapisana v tej knjigi postave.
22 In prihodnji rod, namreč vaši sinovi, ki bodo nastopili za vami, in tudi tujec, ki bo prišel iz daljne dežele, bodo vprašali, ko bodo videli nadloge v tej deželi in bolezni, s katerimi jo je Jehova udaril,+
23 žveplo in sol+ in pogorišče,+ tako da bo vsa zemlja ostala neobsejana, da ne bo nič poganjalo na njej, da ne bo iz nje zraslo nobeno rastlinje kakor po uničenju Sódome in Gomóre,+ Ádme+ in Zebojíma,+ ki jih je Jehova uničil v svoji jezi in srdu,+
24 res, vsi narodi bodo vprašali: ‚Zakaj je Jehova storil tako tej deželi?+ Zakaj se je tako silno razjezil?‘
25 Tedaj jim bodo odgovorili: ‚Ker so odstopili od zaveze,+ ki jo je Jehova, Bog njihovih praočetov, sklenil z njimi, ko jih je izpeljal iz egiptovske dežele.+
26 Šli so in služili drugim bogovom ter se jim klanjali, bogovom, ki jih prej niso poznali in jim jih ni dovolil častiti.+
27 Zato se je Jehova silno razjezil na to deželo in jo udaril z vsemi prekletstvi, zapisanimi v tej knjigi.+
28 V jezi, besu in srdu jih je Jehova izruval iz njihove zemlje+ ter jih vrgel v drugo deželo, v kateri so še danes.‘+
29 To, kar je skrito,+ pripada Jehovu, našemu Bogu, to, kar je razodeto,+ pa pripada nam in našim sinovom za večno, da bi izpolnjevali vse besede te postave.+
Opombe
^ V izvirniku uporabljen izraz je povezan z iztrebki.
^ Dobesedno »uniči to, kar je napojeno, in to, kar je žejno«. Gre za metaforo, ki se nanaša na dobro napojeno in na suho ali izsušeno rastlino (ali zemljo).
