2. kraljev 25:1–30
25 V devetem+ letu njegovega kraljevanja, v desetem mesecu, desetega+ dne v mesecu, je nad Jeruzalem prišel babilonski kralj Nebukadnezar+ z vso svojo vojsko.+ Utaborili so se pred mestom in okrog njega zgradili oblegovalni zid.+
2 Mesto so oblegali vse do enajstega leta kralja Zedekíja.
3 Devetega+ dne v četrtem mesecu pa je v mestu nastala huda lakota+ in ljudstvo dežele ni imelo več kruha.+
4 Ko so Kaldejci vdrli v mesto,+ so vsi vojaki ponoči zbežali iz mesta skozi vrata med dvema zidovoma ob kraljevem vrtu+ (Kaldejci+ pa so bili povsod okrog mesta). In kralj je krenil+ proti Arábi.+
5 Toda kaldejska vojska+ se je pognala za kraljem in ga dohitela+ na sušnih ravnicah Jêrihe;+ vsa njegova vojska pa se je razkropila od njega.
6 Kralja so prijeli+ in ga pripeljali k babilonskemu kralju v Ríblo,+ da bi mu izrekli obsodbo.
7 In pomorili so sinove Zedekíja pred njegovimi očmi.+ Babilonski kralj je nato Zedekíja oslepil,+ ga vklenil v bakrene okove+ in odvedel v Babilon.+
8 V petem mesecu, sedmega dne v mesecu, to je v devetnajstem+ letu kralja Nebukadnezarja, babilonskega kralja, je Nebuzaradán,+ poveljnik telesne straže, ki je služil babilonskemu kralju, prišel v Jeruzalem.+
9 In je požgal Jehovovo hišo,+ kraljevo hišo+ in vse jeruzalemske hiše;+ hiše vseh pomembnih ljudi je požgal z ognjem.+
10 Prav tako je vsa kaldejska vojska, ki je bila s poveljnikom telesne straže, podrla obzidje okrog Jeruzalema.+
11 Nebuzaradán, poveljnik telesne straže, je preostanek ljudstva,+ ki je še bil v mestu, tiste, ki so prebežali k babilonskemu kralju, in ostalo prebivalstvo odpeljal v pregnanstvo.+
12 Toda nekaj revnega ljudstva*+ je poveljnik telesne straže pustil v deželi in odredil, naj obdelujejo vinograde in polja.+
13 Bakrena stebra+ v Jehovovi hiši, vozove+ in bakreno morje,+ ki so bili v Jehovovi hiši, so Kaldejci razbili in baker odnesli v Babilon.+
14 Vzeli so tudi vedra, lopate, prirezovalnike stenja, čaše in ves bakreni pribor,+ ki se je uporabljal pri službovanju.
15 Poveljnik telesne straže je prav tako vzel ponve za žerjavico in posode za škropljenje, ki so bile iz čistega zlata+ in iz čistega srebra.+
16 In kar se tiče dveh stebrov, enega morja in vozov, ki jih je Salomon naredil za Jehovovo hišo – teže vsega tega bakra ni bilo mogoče dognati.+
17 Vsak steber je bil visok osemnajst komolcev.+ Glava+ stebra je bila iz bakra, visoka pa je bila tri komolce. Okrog glave je bila mreža z granatnimi jabolki,+ vse iz bakra. Takšen je bil tudi drugi steber z mrežo.
18 In poveljnik telesne straže je vzel velikega duhovnika Serajája,+ drugega duhovnika Zefaníja+ in tri vratarje,+
19 iz mesta pa je vzel enega dvorjana, ki je nadziral vojake, pet kraljevih svetovalcev, ki so bili v mestu, tajnika vojaškega poveljnika, ki je zbiral ljudstvo dežele za vojsko, in šestdeset mož izmed ljudstva dežele, ki so bili v mestu.+
20 Te je Nebuzaradán,+ poveljnik telesne straže, vzel+ in odpeljal k babilonskemu kralju v Ríblo.+
21 Babilonski kralj pa jih je udaril+ in usmrtil v Ríbli v hamátski deželi.+ Tako je bil Juda iz svoje dežele odpeljan v pregnanstvo.+
22 Babilonski kralj Nebukadnezar je čez ljudstvo,+ ki ga je pustil v Judovi deželi, postavil Gedalíja,+ Ahikámovega+ sina, Šafánovega+ vnuka.
23 Ko so vsi poveljniki vojske+ in njihovi možje slišali, da je babilonski kralj postavil Gedalíja, so takoj prišli h Gedalíju v Mícpo.+ Prišli so Netanjájev sin Izmael, Karéahov sin Johanán, Serajá, sin Netófčana Tanhúmeta, in Jaazanjá, sin nekega Maahčána – oni in njihovi možje.
24 Tedaj je Gedalíja njim in njihovim možem prisegel:+ »Ne bojte se služiti Kaldejcem! Prebivajte v deželi in služite babilonskemu kralju, pa se vam bo dobro godilo.«+
25 V sedmem+ mesecu je Izmael,+ Netanjájev sin, Elišamájev vnuk, iz kraljevega rodu, prišel z desetimi možmi, in so udarili Gedalíja,+ da je umrl. Pobili pa so tudi Jude in Kaldejce, ki so bili z njim v Mícpi.+
26 Tedaj je vse ljudstvo, od najmanjšega do največjega, s poveljniki vojske vred vstalo in odšlo v Egipt,+ ker so se zbali Kaldejcev.+
27 V sedemintridesetem letu pregnanstva Jojahína,+ Judovega kralja, v dvanajstem mesecu, sedemindvajsetega dne v mesecu, je babilonski kralj Evíl Merodáh+ v letu, ko je začel kraljevati, pomilostil+ Judovega kralja Jojahína in ga izpustil iz ječe.
28 Z njim je lepo govoril in njegov prestol postavil višje od prestolov drugih kraljev, ki so bili z njim v Babilonu.+
29 In Jojahín je slekel svojo jetniško obleko+ ter jedel kruh+ za kraljevo mizo vse dni svojega življenja.
30 In kralj mu je vsak dan dajal hrano, kolikor je je potreboval,+ vse dni njegovega življenja.
Opombe
^ Dobesedno »ljudstva dežele«.