1. kraljev 10:1–29

10  Kraljica iz Sábe+ pa je slišala o slovesu, ki ga je imel Salomon zaradi Jehovovega imena.+ Zato je prišla, da bi ga preizkusila z zahtevnimi vprašanji*.+  V Jeruzalem je prišla s silno velikim spremstvom,+ s kamelami,+ ki so nosile balzamovo olje,+ zelo veliko zlata in drage kamne. Ko je stopila pred Salomona, je z njim govorila o vsem, kar ji je ležalo na srcu.+  In Salomon ji je pojasnil vse, kar jo je zanimalo.+ Ničesar ni bilo, na kar ji ne bi znal odgovoriti.+  Ko je kraljica iz Sábe videla vso Salomonovo modrost,+ hišo, ki jo je zgradil,+  jedi na njegovi mizi,+ njegove služabnike, kako sedijo za mizo, njegove strežnike, kako strežejo pri mizi in kako so oblečeni, njegovo pijačo+ in njegove žgalne žrtve, ki jih je daroval v Jehovovi hiši, ji je vzelo dih*.+  Zato je rekla kralju: »To, kar sem v svoji deželi slišala o tebi in tvoji modrosti, je resnica!+  Nisem verjela temu, kar so pravili, dokler nisem prišla in videla na lastne oči. In glej, še polovice mi niso povedali!+ Tvoja modrost in blaginja daleč presegata to, kar sem slišala o tebi.+  Srečni tvoji možje,+ srečni+ tvoji služabniki, ki vedno stojijo pred teboj in poslušajo tvojo modrost!+  Naj bo slavljen Jehova,+ tvoj Bog, ki si mu bil po volji+ in te je postavil na Izraelov prestol!+ Jehova ljubi Izraela na veke,+ zato te je postavil za kralja,+ da bi uveljavljal pravico+ in pravičnost.«+ 10  Nato je dala+ kralju sto dvajset talentov zlata,+ zelo veliko balzamovega olja+ in drage kamne. Nikoli več ni prišlo toliko balzamovega olja, kolikor ga je kraljica iz Sábe dala kralju Salomonu. 11  Hirámovo ladjevje,+ ki je dovažalo ofírsko zlato,+ pa je iz Ofírja prinašalo tudi zelo veliko sandalovega lesa+ in drage kamne.+ 12  In kralj je iz sandalovega lesa naredil podpornike za Jehovovo hišo+ in kraljevo hišo, naredil pa je tudi harfe+ in psalterije+ za pevce. Nikoli več ni prišlo toliko sandalovega lesa niti ga ni bilo toliko videti do današnjega dne. 13  In kralj Salomon je dal kraljici iz Sábe vse, kar si je zaželela in za kar je prosila, poleg tistega, kar ji je dal po svoji kraljevski darežljivosti.+ Nato je s svojimi služabniki odšla in se vrnila v svojo deželo.+ 14  K Salomonu je vsako leto prišlo šeststo šestinšestdeset talentov zlata,+ 15  v kar ni všteto to, kar je dobival od potujočih trgovcev, in dobiček od trgovcev, od vseh arabskih kraljev+ in deželnih upraviteljev. 16  Kralj Salomon je naredil dvesto velikih ščitov iz zlate zlitine+ (vsak ščit je prevlekel s šeststo šekli zlata)+ 17  in tristo majhnih ščitov iz zlate zlitine (vsak ščit+ je prevlekel s tremi minami zlata). Nato jih je spravil v Hišo libanonskega gozda.+ 18  Kralj je naredil tudi velik prestol+ iz slonovine+ in ga prevlekel s prečiščenim zlatom.+ 19  Do prestola je vodilo šest stopnic, za prestolom pa je bil okrogel baldahin. Na obeh straneh sedeža sta bili naslonjali za roke, ob naslonjalih pa sta stala leva.+ 20  Na šesterih stopnicah je na tej in na oni strani stalo dvanajst levov. Kaj takega niso naredili še v nobenem drugem kraljestvu.+ 21  Vse posode, iz katerih je pil kralj Salomon, so bile iz zlata in vse posode v Hiši libanonskega gozda+ so bile iz čistega zlata.+ Nič ni bilo iz srebra, saj to v Salomonovih dneh ni bilo cenjeno. 22  Kralj pa je imel poleg Hirámovega ladjevja na morju še taršíške ladje.+ Te so vsaka tri leta pripeljale zlato+ in srebro, slonovino,+ opice in pave. 23  Tako je bil kralj Salomon bogatejši+ in modrejši+ od vseh drugih kraljev na zemlji. 24  Vsi ljudje na zemlji* so ga želeli videti, da bi slišali njegovo modrost, ki mu jo je Bog dal v srce.+ 25  Vsako leto so prinašali vsak svoje darilo:+ srebrne+ in zlate predmete, oblačila, orožje,+ balzamovo olje, konje in mule.+ 26  Kralj Salomon pa je zbiral bojne vozove in konje, tako da je imel tisoč štiristo vozov in dvanajst tisoč konjev.+ Razporedil jih je po mestih za bojne vozove in pri sebi v Jeruzalemu.+ 27  In kralj je poskrbel, da je bilo v Jeruzalemu srebra kakor kamenja,+ cedrovine pa tako veliko, kot je sikomor v Šéfeli.+ 28  Konje za Salomona so uvažali iz Egipta. Kraljevi trgovci so kupovali konje po določeni ceni.+ 29  Cena za voz, ki so ga uvozili in pripeljali iz Egipta, je bila šeststo šeklov srebra, za konja pa sto petdeset. Ti trgovci so uvažali tudi za vse hetéjske+ in sirske kralje.

Opombe

Ali »z ugankami«.
Dobesedno »v njej ni bilo več duha«.
Dobesedno »Vsa zemlja«.