»Nedolgo za tem, ko mi je umrl oče, mi je mož povedal, da se videva z drugo žensko,« pripoveduje Janet. »Kmalu po tem je brez dodatnega opozorila, ne da bi se poslovil, izpraznil omaro ter zapustil mene in najina otroka.« Janet si je našla zaposlitev, vendar njena plača ni bila dovolj velika, da bi lahko obdržala hišo. Morala pa se je spoprijeti še z drugimi skrbmi, ne le s finančnimi. »Huda zaskrbljenost zaradi vseh novih odgovornosti, ki sem jih sedaj morala nositi sama, je bila neznosna,« se spominja. »Počutila sem se krivo, ker svojima otrokoma nisem mogla dati toliko, kolikor so lahko dali drugi starši svojim otrokom. In celo sedaj me še vedno skrbi, kako drugi gledajo name in na moja otroka. Ali se sprašujejo, ali sem naredila vse, kar je bilo potrebno, da bi rešila svoj zakon?«

Molitev pomaga Janet, da ima pod nadzorom svoja čustva in goji prijateljstvo z Bogom. »Ponoči je najhujše, saj je okoli mene tišina, moje skrbi pa so tako glasne. Molitev in branje Svetega pisma mi pomagata, da lahko zaspim. Moj najljubši svetopisemski odlomek je iz Filipljanom 4:6, 7: ‚Ne bodite preveč zaskrbljeni, ampak v vsem izražajte svoje želje Bogu z molitvijo, ponižno prošnjo in zahvaljevanjem. In Božji mir, ki presega vsako misel, bo po Kristusu Jezusu stražil vaše srce in um.‘ Veliko noči sem že preživela ob molitvi in občutila, kako me Jehovov mir tolaži.«

Jezusove pomirjujoče besede o molitvi, ki jih je izrekel v svojem govoru na gori, veljajo za najrazličnejše skrbi: »Bog, vaš Oče, ve, kaj potrebujete, še preden ga prosite.« (Matej 6:8) Kljub temu moramo Boga prositi. Molitev je glavni način, da se mu lahko približamo. In kakšen bo rezultat? Bog »se vam bo približal«. (Jakob 4:8)

Res, molitev ne doseže le tega, da se preprosto počutimo bolje, ker smo izrazili svoje skrbi. Jehova, ki posluša molitve, tudi ukrepa v korist vseh,  ki ga iščejo v veri. (Psalm 65:2) Zato je Jezus svoje sledilce učil, »naj vedno molijo in nikoli ne odnehajo«. (Luka 18:1) Boga moramo nenehno prositi za vodstvo in pomoč, polni zaupanja v to, da bo našo vero nagradil. Nikoli ne smemo dvomiti o tem, da nam želi pomagati in da je tudi sposoben to storiti. Če vse to upoštevate in »nenehno molite«, pokažete, da imate pravo vero. (1. Tesaloničanom 5:17)

Toda kaj pravzaprav je vera? Vera med drugim pomeni »spoznavati« Boga kot osebo. (Janez 17:3) To delamo predvsem tako, da vsrkavamo Božje misli, ki so zapisane v Svetem pismu. Spoznamo, da Bog vidi vsakega od nas in nam želi pomagati. Pa vendar prava vera zajema več, kot le da vemo nekaj o Bogu. Sem spada med drugim to, da imamo z njim spoštljivo prijateljsko vez. Podobno kakor velja za človeške prijatelje, tudi z Bogom ne moremo kar čez noč stkati take vezi. Ko spoznavamo več o Bogu in delamo »tisto, kar mu je všeč,« ter občutimo njegovo pomoč, naša vera postopno raste. (2. Korinčanom 10:15; Janez 8:29) In takšna vera pomaga Janet, da se lahko spoprijema s svojimi skrbmi.

»To, da sem na vsakem koraku videla Jehovovo roko, mi je resnično pomagalo, da sem si zgradila vero,« pravi Janet. »Mnogokrat so nas doletele krivice, za katere je bilo videti, da jih ne bomo mogli prenesti. Veliko sem molila in Jehova je za nas vedno naredil izhod, ki si ga sama niti zamisliti ne bi mogla. Kadar se mu zahvaljujem, se spomnim na to, koliko je že naredil zame. Vedno nam je pomagal, ko smo to potrebovali, pogosto ravno ob pravem času. Dal mi je tudi prave prijatelje, iskrene kristjanke in kristjane. Kadar jih potrebujem, so mi vedno na razpolago, poleg tega so dober zgled mojima otrokoma. *

Razumem, zakaj je Jehova v Malahiju 2:16 rekel: ‚Sovražim razvezo.‘ Za nedolžnega zakonca je to najhujša vrsta izdaje. Že nekaj let je minilo, odkar me je mož zapustil, toda včasih se še vedno počutim osamljeno in ničvredno. Kadar se tako počutim, se trudim pomagati drugim, in to vedno pomaga tudi meni.« Janet tako upošteva svetopisemsko načelo, naj se ne osamlja, in s tem zmanjšuje svojo zaskrbljenost. * (Pregovori 18:1)

Janet pravi: »Najbolj me tolaži spoznanje, da je Bog ‚oče sirot in zagovornik vdov‘. Nikoli nas ne bo zapustil, kot je to storil moj mož.« (Psalm 68:5) Janet ve, da nas Bog ne preizkuša »z zlom«. Ravno nasprotno, Bog nam »velikodušno daje« modrost in »moč, ki presega običajno,« da se lahko spoprijemamo s svojimi skrbmi. (Jakob 1:5, 13; 2. Korinčanom 4:7)

Toda kaj, če smo zaskrbljeni, ker je naše življenje v nevarnosti?