Odraščal sem v majhnem podeželskem mestecu Warialda v avstralski zvezni državi Novi Južni Wales. V Warialdi živijo pretežno kmetje, ki se ukvarjajo z ovčerejo, govedorejo, pridelovanjem žita in poljščin. Mestece je čisto in skorajda brez kriminala.

Ker sem najstarejši od desetih otrok, sem že pri 13 letih začel delati, da bi finančno pomagal družini. Zaradi pomanjkljive izobrazbe sem delal na farmah. Ko sem bil star 15 let, sem začel krotiti divje konje.

Delo na farmi mi je po eni strani koristilo, po drugi pa škodilo. Delo me je resnično veselilo pa tudi v tem okolju sem se dobro počutil. Ob večerih sem sedel poleg tabornega ognja ter strmel v luno in zvezdnato nebo, medtem pa je pihljal večerni vetrič in s seboj nosil vonj po bližnji goščavi. Spomnim se, da sem premišljeval o tem, da je vse te čudovite stvari moral nekdo ustvariti. Po drugi strani pa sem bil na farmah izpostavljen slabemu vplivu. Pogosto sem poslušal preklinjanje in zlahka sem prišel do cigaret. Kajenje in preklinjanje je kmalu postalo del mojega življenja.

Pri osemnajstih sem se preselil v Sydney. Skušal sem se pridružiti vojski, a so me zaradi pomanjkljive izobrazbe zavrnili. Zato sem si poiskal zaposlitev in ostal eno leto v Sydneyju. Takrat sem prvič prišel v stik z Jehovovimi pričami. Sprejel sem povabilo na njihov shod in takoj ugotovil, da je to, kar učijo, resnica.

Vendar sem se kmalu zatem odločil oditi nazaj na podeželje. Nazadnje sem se ustalil v Goondiwindiju, zvezni državi Queensland. Poiskal sem si zaposlitev, se poročil in na žalost začel tudi pijančevati.

 Z ženo sva dobila dva sinova. Po njunem rojstvu sem začel resno razmišljati o tem, kam gre moje življenje. Spomnil sem se tega, kar sem slišal na shodu Jehovovih prič v Sydneyju, in sklenil sem, da bom nekaj ukrenil.

Našel sem starejšo številko Stražnega stolpa, v kateri je bil naslov avstralske podružnice Jehovovih prič. Poslal sem jim pismo in v njem zaprosil za pomoč. Odgovorili so mi tako, da so k meni poslali prijaznega in ljubečega Pričevalca. Kmalu je z menoj začel preučevati Biblijo.

Med preučevanjem Biblije sem spoznal, da bom v življenju moral narediti velike spremembe. Še posebej se me je dotaknila vrstica iz 2. Korinčanom 7:1. Tam piše, naj »se očistimo vsega, kar skruni meso«.

Odločil sem se, da bom nehal kaditi in zlorabljati alkohol. Zelo težko sem se spremenil, saj so bile te razvade dolgo časa del mojega življenja. Vendar sem bil trdno odločen, da bom živel tako, kot to ugaja Bogu. V največjo pomoč mi je bilo načelo, zapisano v Rimljanom 12:2: »Ne oblikujte se več po tej stvarnosti, temveč se preobrazite s prenavljanjem svojega uma.« Spoznal sem, da se bom svojih razvad lahko rešil samo, če bom spremenil svoje razmišljanje in začel na te razvade gledati tako kakor Bog – kot na škodljive. Z Božjo pomočjo sem lahko nehal kaditi in popivati.

Najtežje od vsega pa je bilo nehati preklinjati. Poznal sem sicer nasvet iz Efežanom 4:29: »Naj iz vaših ust ne pride nobena gnila beseda.« Kljub temu se nisem mogel kar čez noč rešiti preklinjanja. Pomagalo mi je to, da sem premišljeval o besedah iz Izaija 40:26. Glede zvezd na nebu ta vrstica pravi: »Povzdignite svoje oči kvišku in glejte. Kdo je ustvaril vse te zvezde? On, ki jih vodi kakor vojsko po njihovem številu in jih vse kliče po imenu. Zaradi obilja njegove energije in zaradi njegove silne moči niti ena ne manjka.« Mislil sem si: če je imel Bog toliko moči, da je ustvaril prostrano vesolje – ki ga tako rad opazujem – potem lahko tudi meni da moč za to, da naredim potrebne spremembe in ga s tem razveselim. Veliko sem molil in se zelo trudil in tako mi je sčasoma uspelo nehati preklinjati.

Ko sem delal na farmah, nisem imel veliko priložnosti za to, da bi se pogovarjal z ljudmi, saj jih okoli mene ni bilo veliko. Izobraževanje na shodih Jehovovih prič mi je pomagalo, da sem se naučil izražati. Naučil pa sem se tudi pogovarjati z drugimi o dobri novici o Božjem kraljestvu. (Matej 6:9, 10; 24:14)

Zadnja leta služim kot starešina v občini, kar mi je v veselje. V čast mi je, da lahko po svojih najboljših močeh pomagam sovernikom.

Hvaležen sem Jehovu, da me poučuje kljub moji pomanjkljivi izobrazbi. (Izaija 54:13) Povsem soglašam z besedami iz Pregovorov 10:22, kjer piše: »Jehovov blagoslov je ta, ki bogati.«