Jezus je, preden se je rodil v Betlehemu, živel kot duhovno bitje v nebesih. Bil je prvo Božje stvarstvo in edini, ki ga je Bog neposredno ustvaril. Zato se ustrezno temu imenuje Božji edinorojeni Sin. V nebesih je pogosto govoril kot Božji predstavnik, zato se imenuje tudi Beseda. Poleg tega je bil Božji pomočnik in je sodeloval pri ustvarjanju celotnega stvarstva. (Janez 1:2, 3, 14) Preden je bil ustvarjen človek, je z Bogom že dolge veke živel v nebesih. (Beri Miha 5:2; Janez 17:5.)

Jehova je s svojim svetim duhom prenesel Jezusovo življenje iz nebes v Marijino maternico. Tako Jezus ni imel človeškega očeta. Angeli so novico o njegovem rojstvu objavili nekaterim pastirjem, ki so bivali na prostem in ponoči čuvali svoje črede. (Luka 2:8–12) Jezus se torej ni rodil v času najhujše zime, temveč verjetno na začetku oktobra, ko je bilo še vedno toplo. Nekoliko kasneje sta Marija in njen mož Jožef z Jezusom odpotovala na svoj dom v Nazaretu in ga tam vzgajala. Jožef je skrbel za Jezusa kot za lastnega sina. (Beri Matej 1:18–23.)

Jezus se je pri približno 30 letih krstil in takrat je Bog javno objavil, da je njegov Sin. Nato se je lotil dela, za katero ga je Bog poslal, da ga opravi. (Beri Matej 3:16, 17.)

Bog je Jezusa poslal zato, da je ljudi učil resnico. Jezus je govoril o Božjem kraljestvu, vladi v nebesih, ki bo po vsej zemlji vzpostavila mir. Ljudem je dal upanje na večno življenje. (Janez 4:14; 18:36, 37) Poleg tega jim je veliko govoril o tem, kako najti pravo srečo. (Matej 5:3; 6:19–21) Učil je z zgledom. Pokazal je denimo, kako izpolnjevati Božjo voljo tudi v težkih okoliščinah. Kadar je bil žrtev grdega ravnanja, se ni maščeval. (Beri 1. Petrovo 2:21–24.)

Jezus je svoje sledilce učil kazati požrtvovalno ljubezen. Pri svojem Očetu v nebesih je užival veliko prednosti, toda kljub temu je Očeta ponižno ubogal in prišel živet na zemljo. Nihče nam ne more biti večji zgled ljubezni od Jezusa. (Beri Janez 15:12, 13; Filipljanom 2:5–8.)

Bog je Jezusa poslal tudi zato, da je umrl za naše grehe. (Janez 3:16) Vsi smo grešni, kar pomeni, da smo nepopolni in delamo napake. Zato zbolimo in umremo. V nasprotju z nami je bil prvi človek Adam popoln. Ni bil grešen in nikoli mu ne bi bilo treba umreti ali zboleti. Toda ko se je uprl Bogu, je izgubil svojo popolnost. Od njega smo podedovali greh in plačilo za ta greh, namreč smrt. (Beri Rimljanom 5:12; 6:23.)

Jezus je bil popoln človek, zato ni umrl za svoje grehe. Umrl je za naše grehe. Z njegovo smrtjo se nam odpira možnost, da bomo večno živeli in uživali Božje blagoslove. (Beri 1. Petrovo 3:18.)