Zbližajte se z Bogom
»Tvoja duša se bo [...] pripognila k meni«
PONIŽNOST je privlačna lastnost. Ponavadi nas pritegnejo osebe, ki so ponižnega srca. Žalostno pa je, da je v današnjem svetu, še posebej pri tistih, ki imajo oblast ali avtoriteto, težko najti pristno ponižnost. Kako pa je z Bogom Jehovom, ki ima najvišjo oblast v vesolju? Ali je ponižen? Preglejmo besede preroka Jeremija, ki so zapisane v Žalostinkah 3:20, 21. (Beri.)
Jeremija je napisal to biblijsko knjigo v zelo žalostnem obdobju izraelske zgodovine. Pravkar je bil priča nečemu, kar ga je zelo prizadelo. Ljubljeni Jeruzalem so razrušili Babilonci. Trpeči prerok je vedel, da se je s to tragedijo izvršila Božja sodba, ki so si jo Izraelci s svojim grešenjem tudi zaslužili. Toda ali je bil Jeremija brez upanja? Ali je menil, da je Jehova preveč oddaljen ali vzvišen, da bi opazil skesane posameznike in jih dvignil iz obupa? Prisluhnite Jeremijevim besedam, ko govori v imenu svojega ljudstva.
Čeprav so mnogi žalostni, je Jeremija poln upanja. K Jehovu kliče: »Tvoja duša * se bo spomnila in se pripognila k meni.« (Vrstica 20) Jeremija ni v dvomih. Zaveda se, da Jehova ne bo pozabil njega oziroma skesanih posameznikov iz svojega ljudstva. Kaj bo torej vsemogočni Bog naredil? (Razodetje 15:3)
Jeremija je prepričan, da se bo Jehova pripognil k tistim, ki se resnično kesajo. V nekem drugem prevodu se ta vrstica glasi: »Spomni se, o spomni, in se skloni k meni.« Te besede nam naslikajo nežen prizor. Jehova, ki je »Najvišji nad vso zemljo«, se bo tako rekoč sklonil in svoje častilce dvignil iz njihovega ponižanega stanja in jim znova postal naklonjen. (Psalm 83:18) Jeremija v tem upanju, ki mu je kakor sidro za dušo, najde pravo tolažbo za bolečino v svojem srcu. Zvesti prerok je odločen, da bo potrpežljivo čakal, da Jehova ob svojem času reši svoje skesano ljudstvo. (Vrstica 21)
Iz besed, ki jih je zapisal Jeremija, se v resnici lahko o Jehovu naučimo dvoje. Prvič, Jehova je ponižen. (Psalm 18:35) Res je, da je »vzvišen [. . .] v moči«, vendar se je vseeno tako rekoč pripravljen spustiti na našo raven in nam pomagati, kadar smo na tleh. (Job 37:23; Psalm 113:5–7) Ali ni to tolažilna misel? Drugič, Jehova je usmiljen. Skesanim grešnikom rad odpusti in jih prisrčno sprejme nazaj k sebi. (Psalm 86:5) Ti dve lastnosti, ponižnost in usmiljenje, gresta z roko v roki.
Kako hvaležni smo, da Jehova ni kot človeški voditelji, ki so zaradi ponosa trmasti in brezčutni! Ali vas to ne spodbudi k temu, da bi še bolje spoznali ponižnega Boga, ki se je pripravljen skloniti, da bi svoje častilce dvignil iz obupa in jim vlil upanje?
Predlog za branje Svetega pisma v juniju:
[Podčrtna opomba]
^ odst. 3 Staroveški pisarji so to vrstico spremenili in napisali »moja duša«, kakor da bi se nanašala na Jeremija. Očitno so menili, da je nespoštljivo o Bogu govoriti kot o duši, saj Sveto pismo ta izraz uporablja za zemeljska stvarjenja. Toda Sveto pismo Boga pogosto opisuje s človeškimi značilnostmi, zato da si ga lažje predstavljamo. Ker izraz »duša« lahko pomeni »življenje, ki ga ima neko bitje«, besedna zveza »tvoja duša« pomeni »ti« in se nanaša na samega Jehova.
[Poudarjeno besedilo na strani 14]
Jehova se je tako rekoč pripravljen spustiti na našo raven in nam pomagati, kadar smo na tleh.
