Biblija spreminja življenja

ZAKAJ se je priljubljena pevka odpovedala karieri in postala polnočasna verska delavka? In kaj je pomagalo kriminalcu, ki ga je sodnik označil za brezupen primer, da je postal koristen član družbe? Odgovora na ti vprašanji boste dobili, če boste prebrali naslednji zgodbi.

»Nihče ne more sužnjevati dvema gospodarjema.« (ANTOLINA ORDEN CASTILLO)

LETO ROJSTVA: 1962

DRŽAVA ROJSTVA: ŠPANIJA

PRETEKLOST: IGRALKA IN PEVKA ZARZUELE

MOJE ŽIVLJENJE NEKOČ: Rodila sem se v vasici Tresjuncos v pokrajini La Mancha. Moja družina se je ukvarjala z obdelovanjem zemlje. Mati je bila katoličanka, oče pa protestant. Učil me je, naj spoštujem Sveto pismo, in sam je to knjigo ves čas bral. Vendar me je mama vzgajala v katoliški veri in me vsako nedeljo jemala s seboj k maši.

Ko sem bila stara 15 let, sem zapustila našo vas in odšla živet v Madrid k svoji starejši sestri. Zelo sem pogrešala starše, vendar sem se sčasoma navadila na življenje v mestu. Pri 17-ih se mi je ponudila priložnost, da nekaj mesecev sodelujem v zarzueli, tradicionalni španski komični operi. Življenje sem zajemala z veliko žlico in odločila sem se, da bom postala igralka. Nehala sem hoditi na tečaj za tajnico in pričela peti v različnih ansamblih, ki so izvajali zarzuelo. Približno takrat sem začela zvezo z bratom ene od svojih prijateljic. Imela sem se za srečnico, saj sem imela dobro službo, denar in ljubezen.

Z različnimi zarzuela ansambli sem gostovala po vsej Španiji pa tudi po drugih državah, denimo Ekvadorju, Kolumbiji, Kostariki in Venezueli. Pela sem tudi v drugih skupinah, ki so bile privržene priljubljenemu gibanju, ki se je uveljavilo v Madridu in je bilo poznano kot »La movida madrileña«. Ena od teh skupin, v kateri sem bila glavna vokalistka, je postala zelo uspešna.

Svoje delo sem imela rada, ni pa mi bilo všeč nemoralno okolje. Poleg tega sem postala obsedena s svojim videzom in s tem, da bi ohranila svoj imidž. Imela sem izredno strogo dieto in zbolela sem za anoreksijo in bulimijo.

Moj glavni cilj je bil še vedno postati igralka. Čez čas so me sprejeli na akademijo za dramsko umetnost v Madridu. Učili so nas, da mora igralec globoko kopati po čustvih lika pa tudi po lastnih čustvih. Ko sem skušala upoštevati ta nasvet, sem ugotovila, da sem čustveno prazna. Z leti sem namreč postala plehka, sebična ženska.

 KAKO JE BIBLIJA SPREMENILA MOJE ŽIVLJENJE: Želela sem si privzgojiti lepe lastnosti in jasno mi je bilo, da moram za to nekaj storiti. Vendar nisem vedela, kje začeti. Odločila sem se, da bom šla v evangeličansko cerkev v Madridu, v kateri sem bila nekoč s svojima staršema. Molila sem k Bogu in pri tem izgovarjala njegovo ime, Jehova.

Kmalu zatem sta se pri meni doma oglasili dve Jehovovi pričevalki. Z njima sem se z veseljem pogovarjala o Bibliji, vendar sem tudi ugovarjala mnogim njihovim naukom. Esther, Priča, ki je z menoj začela redno preučevati Sveto pismo, je bila zelo potrpežljiva. Ona in člani njene družine so bili do mene zelo ljubeči in prijazni. Pričela sem obiskovati shode Prič in kmalu ugotovila, da sem našla resnico, ki sem jo iskala.

Komaj sem končala študij dramske umetnosti, že so se mi pričele odpirati različne priložnosti za kariero. Dobila sem vlogo v predstavi, ki naj bi jo uprizarjali na odru slavnega madridskega gledališča. Toda uvidela sem, da bi se morala povsem posvetiti umetnosti, če bi hotela postati uspešna igralka. Na koncu sem se odločila, da si bom skušala najti drugačno zaposlitev, takšno, ki mi bo dovoljevala povsem služiti Bogu. K srcu sem si vzela Jezusove besede: »Nihče ne more sužnjevati dvema gospodarjema: ker ali bo enega sovražil in drugega ljubil ali pa se bo enega držal in bo drugega zaničeval. Ne morete sužnjevati Bogu in Bogastvu.« (Matej 6:24) Moj fant, s katerim sem bila osem let, je imel drugačne verske poglede od mene, zato sem se odločila, da končam najino zvezo. Nobena od teh sprememb ni bila lahka.

KAKO MI JE TO KORISTILO: Sedaj delam polovični delovni čas; prirejam sprostitvene dejavnosti za starejše in jih zabavam. Tako lahko večino svojega časa porabim za to, da o Svetem pismu poučujem arabsko govoreče ljudi v svoji okolici. Pri učenju tega jezika si moram marljivo prizadevati, vendar zelo uživam, ko lahko tem tako gostoljubnim in duhovno naravnanim ljudem govorim o dobrih rečeh, ki sem jih spoznala.

Praznino, ki sem jo občutila med študijem igralstva, je sedaj zapolnilo smiselno življenje. Čutim, da mi je Jehova pomagal, da sem postala boljši in srečnejši človek.

»Dokazal sem, da se je sodnik motil.« (PAUL KEVIN RUBERY)

LETO ROJSTVA: 1954

DRŽAVA ROJSTVA: VELIKA BRITANIJA

PRETEKLOST: NASILEN KRIMINALEC

MOJE ŽIVLJENJE NEKOČ: Rodil sem se v Dudleyju, velikem industrijskem mestu v West Midlandsu. Oče mi je že v zgodnjem otroštvu vcepil ljubezen do branja. V meni je tudi spodbujal cenjenje do čudes narave, čeprav jih je pripisoval evoluciji. Učil me je, da Boga ni. Vseeno pa so me starši poslali v metodistično nedeljsko šolo.

Ko sem bil star osem let, sem videl, da so nekateri fantje iz domačega kraja na čolnu  v nekem rečnem kanalu podtaknili požar. Prišla je policija, vendar me je strah tako ohromil, da jim nisem upal povedati resnice. Fantje so mi namreč zagrozili, da se mi bodo maščevali. Tega kaznivega dejanja so po krivici obtožili mene, in to sem zelo zameril. Da bi se maščeval, sem poškodoval nekaj krajevnih šol, cerkva in tovarn ter za seboj pustil razdejanje, s katerim sem družbo oškodoval za več tisoč funtov. Ko sem bil star deset let, sem začel vlamljati v hiše in trgovine in iz njih krasti. Privlačiti me je začel ogenj in zanetil sem precej požarov. V šoli so me učitelji označili za neobvladljivega.

Pri dvanajstih sem našel neko knjigo o okultizmu in si sam izdelal ouija ploščo (spiritistični pripomoček za komuniciranje z duhovi). Ker starši niso verjeli v Boga, so mislili, da je moje zanimanje za spiritizem samo neškodljiva zabava, ki me bo odvračala od težav. Vendar sem se do konca šolanja kar nekajkrat znašel na sodišču za mladoletnike. Pridružil sem se nasilniški tolpi, tako imenovanim obritoglavcem. Oborožen sem bil z britvijo in kolesarsko verigo. Našel sem si službo, vendar sem jo kmalu izgubil, ker sem bil za kratek čas obsojen na zaporno kazen. Po izpustitvi sem znova začel uničevati tujo lastnino, zato so me aretirali in me obsodili na dve leti zapora. Sodnik je dejal, da sem brezupen primer in da sem nevaren za družbo.

Po izpustitvi iz zapora sem srečal svoje nekdanje dekle, Anito. Poročila sva se in nekaj časa nisem kradel in povzročal težav. Vseeno pa sem se po nekaj letih vrnil na stara pota kriminala. Vlamljal sem v podjetja in ropal njihove sefe. Pričel sem jemati droge, prekomerno piti in nositi pištolo. Znova so me aretirali in me vtaknili v ječo.

S svojim življenjskim slogom sem povzročal Aniti veliko stresa. Njen zdravnik ji je predpisal pomirjevala, vendar ji je dejal, da v resnici potrebuje razvezo, ne pa zdravil. Vesel sem, da ni upoštevala njegovega nasveta.

KAKO MI JE BIBLIJA SPREMENILA ŽIVLJENJE: Kmalu po poroki je Anita kratek čas preučevala Sveto pismo z Jehovovimi pričami. Med mojo zadnjo zaporno kaznijo pa je znova prišla v stik s Pričami. Naneslo je, da sem ravno tisti dan molil k Bogu in mu rekel: »Če zares obstajaš, mi to dokaži.«

Ko so me čez nekaj mesecev izpustili iz zapora, sem poiskal krajevnega duhovnika Anglikanske cerkve in ga prosil, naj prične z mano in Anito preučevati Sveto pismo. Rekel je, da naju bo naučil samo cerkvenih naukov in molitev.

Končno sem začel brati Sveto pismo. Presenečen sem bil nad tem, da obsoja spiritizem. (5. Mojzesova 18:10–12) Kasneje sem našel Stražni stolp, ki so ga Priče pustili Aniti tistega dne, ko sem molil k Bogu za pomoč. Kar sem v njem prebral, me je navedlo na to, da sem navezal stik s Pričami.

Najinim domačim, prijateljem in mojim nekdanjim kolegom, kriminalcem, ni bilo všeč, ko so izvedeli, da preučujeva Sveto pismo z Jehovovimi pričami. Nekateri so rekli, da mi Priče perejo možgane. Če sem čisto iskren, so moji možgani potrebovali čiščenje. Imel sem veliko osebnostnih pomanjkljivosti, otopelo vest in pokadil sem do 60 cigaret na dan. Priče, ki so nama pomagali spoznavati Sveto pismo, in tisti, s katerimi sva se družila v domači občini, so bili zelo potrpežljivi in prijazni. Sčasoma sem se rešil svojih razvad. (2. Korinčanom 7:1)

KAKO MI JE TO KORISTILO: Z Anito sva sedaj poročena 35 let. Eden od najinih otrok in dva od vnukov skupaj z nama služijo Jehovu. V zadnjih letih lahko z Anito veliko časa namenjava temu, da ljudem pomagava spoznavati Sveto pismo.

To, da služiva Bogu Jehovu, daje najinemu življenju pravi smisel. Leta 1970 je sodnik na sodišču dejal, da sem brezupen primer. Vendar sem s pomočjo Boga in smernic iz Svetega pisma dokazal, da se je sodnik motil.