Pazite, da ne boste prevarani

DON KIHOT je zelo znan izmišljen lik iz istoimenskega klasičnega romana, ki ga je v 16. stoletju napisal španski pisatelj Miguel de Cervantes. Don Kihot, glavni junak tega romana, si svoj um polni z miti in legendami o pogumnih vitezih v bleščečih oklepih, ki rešujejo gospodične iz nevarnosti. Kmalu si prične domišljati, da je tudi on plemenit vitez. V nekem znanem odlomku napade več mlinov na veter, za katere je prepričan, da so nevarni velikani. Sam sebi verjame, da z usmrtitvijo teh velikanov pravzaprav izpolnjuje Božjo voljo, vendar je na koncu popolnoma osramočen.

Seveda je Don Kihot zgolj izmišljen lik, ki ga je prevarala lastna domišljija, toda kadar je kdo v resnici prevaran, je stvar precej resnejša. Pomislite denimo na alkoholika, ki je prepričan, da lahko pije, kolikor hoče, vendar pa si s tem le uničuje zdravje in svoji družini nakoplje gorje. Ali pa pomislite na nesrečno dušo, ki trpi za anoreksijo in misli, da je dobro hranjena in zdrava, v resnici pa ji preti nevarnost, da se bo počasi izstradala do smrti.

Ali bi se lahko tudi komu od nas zgodilo, da bi postal žrtev prevare? Na žalost je odgovor pritrdilen. Resnica je, da smo vsi v takšni nevarnosti. Sem spada tudi nevarnost, da človeka zavedejo verski nauki, ki so mu pri srcu, kar lahko vodi do katastrofalnih posledic. Zakaj je tako? Kako se lahko pred prevarami zaščitimo?

Zakaj so prevare tako nevarne?

Glede na Slovar slovenskega knjižnega jezika beseda »prevarati« pomeni »z določenim namenom zavesti koga v zmoto«.  Pomeni tudi »vsiliti napačno zamisel ali prepričanje, ki povzroča nevednost, zmedenost oziroma nemoč«. Osnovni pomen te besede kakor tudi sorodnih besed, kot sta »zavesti« in »zapeljati«, je navesti nekoga na napačno pot s potuhnjenimi sredstvi. Tisti, ki se ne zaveda, da je zaradi napačnih informacij ujet v »nevednost, zmedenost oziroma nemoč«, je v veliki nevarnosti.

Vendar pa je najbolj žalostno to, da se tisti, ki so prevarani ali zavedeni, pogosto trdno oklepajo svojega prepričanja, čeprav imajo jasne dokaze, da je napačno. Nanj se morda tako zelo čustveno navežejo, da si zatiskajo oči in ušesa pred vsakim dokazom, ki bi morda namigoval na zgrešenost njihovega prepričanja.

Ali smo v nevarnosti?

Ali ni trditev, da smo vsi v nevarnosti, da bi naše versko prepričanje temeljilo na laži, nekoliko pretirana? Ne. Tako je zato, ker je Satan Hudič, ki ga je Jezus imenoval »oče laži«, odločen, da nas bo vse zavedel. (Janez 8:44) V Svetem pismu je Satan opisan tudi kot »bog te stvarnosti«. Skozi vso zgodovino je »zaslepil um« milijonom ljudi. (2. Korinčanom 4:4) Še danes »zapeljuje vso naseljeno zemljo«. (Razodetje 12:9)

Satan je ljudi pričel zavajati že na samem začetku človeške zgodovine. Tako je denimo Evo navedel na mišljenje, da zakoni njenega Stvarnika zanjo ne veljajo ter da bi lahko postala »kakor Bog« in bi »vedela [. . .], kaj je dobro in kaj slabo«, da bi se torej lahko sama odločala, kaj je zanjo dobro in kaj ne. (1. Mojzesova 3:1–5) To je bila prva velika prevara, saj to, da smo ljudje ustvarjeni s svobodno voljo, ne pomeni, da smo dobili sposobnost, da sami zase odločamo, kaj je prav in kaj narobe. To pravico in avtoriteto ima samo Bog, ki je Stvarnik in Najvišji v vsem vesolju. (Jeremija 10:23; Razodetje 4:11) Kako zmotno je enačiti pravico izbire med dobrim in slabim, z določanjem tega, kaj je dobro in kaj slabo! Žal pa se nepopolni ljudje zlahka ujamemo v to past.

Ali bi lahko bili žrtev prevare tudi vi?

Verski nauki, v katere verjamete, lahko obstajajo že več stoletij in se morda prenašajo iz roda v rod. Toda to še nujno ne pomeni, da so resnični. Kako to? Iz svetopisemskih zapisov izvemo, da so se kmalu po smrti Kristusovih apostolov v krščanski občini pojavili sleparji in učili »popačene nauke, da bi učence potegnili za seboj«. (Apostolska dela 20:29, 30) Ljudi so zelo spretno zavajali »s svojim prepričevanjem«, pa tudi s »filozofijo in prazno prevaro po človeškem izročilu«. (Kološanom 2:4, 8)

Ali je danes kaj drugače? Nikakor, saj je apostol Pavel opozoril, da bodo »v zadnjih dneh«, torej v današnjem času, stvari le še slabše. Napisal je, da bodo »hudobneži in sleparji [. . .] napredovali v slabem, zavajali bodo in bodo zavajani« oziroma, kot piše v Slovenskem standardnem prevodu, »varali bodo in bodo varani«. (2. Timoteju 3:1, 13)

Zato je modro, da si vzamemo k srcu svarilo, ki ga je napisal apostol Pavel: »Kdor torej misli, da stoji, naj pazi, da ne pade.« (1. Korinčanom 10:12) Pavel je tu govoril o človeku, ki je prepričan, da je v dobrem odnosu z Bogom. Zelo varljivo bi bilo misliti, da nas Satan nikakor ne more zavesti. Nihče ni imun za »Hudičeve spletke«. (Efežanom 6:11) Ravno zaradi tega je bil apostol Pavel v skrbeh za sokristjane. Dejal je: »Bojim [. . .] se, da se ne bi, kakor je kača z zvijačo zapeljala Evo, vaše misli nekako pokvarile in ne bi bile več iskrene in čiste, tako kot si Kristus to zasluži.« (2. Korinčanom 11:3)

 Kako se lahko obvarujete prevare?

Kako se lahko obvarujete pred tem, da bi vas Satan zavedel? Kako se lahko prepričate, ali častite Boga »v duhu in resnici«? (Janez 4:24) Uporabite tisto, kar vam je dal Bog Jehova. Kot prvo vam je dal »umsko zmogljivost«, da lahko razlikujete med resnico in lažjo. (1. Janezovo 5:20) Poleg tega vam je omogočil, da lahko prepoznate Satanove nakane. (2. Korinčanom 2:11) Pravzaprav vam je dal vse, kar potrebujete, da bi se uprli Satanovemu prizadevanju, da bi vas prevaral. (Pregovori 3:1–6; Efežanom 6:10–18)

Najpomembnejše pa je, da vam je Bog priskrbel sredstvo, ki vam je v zanesljivo zaščito. In kaj je to? Gre za isto sredstvo, ki ga je apostol Pavel priporočal svojemu popotnemu tovarišu Timoteju, ko se je moral odločati glede verskih zadev. Pavel je Timoteju zatem, ko ga je posvaril pred »hudobneži in sleparji«, napisal, naj se jim upre tako, da svoje prepričanje vedno gradi na »Svetih spisih« – to je na sveti Božji Besedi, Bibliji. (2. Timoteju 3:15)

Nekateri so morda mnenja, da je zapeljan vsak, ki verjame v Boga in sprejema Biblijo kot Njegovo navdihnjeno Besedo. Vendar so v resnici zavedeni tisti, ki trmasto zavračajo vse dokaze za obstoj Stvarnika in za to, da je Biblija Božja navdihnjena Beseda. * (Rimljanom 1:18–25; 2. Timoteju 3:16, 17; 2. Petrovo 1:19–21)

Ne pustite, da vas zavede »‚spoznanje‘, ki se zmotno tako imenuje«, ampak se pri iskanju resnice raje opirajte na Božjo Besedo. (1. Timoteju 6:20, 21) Bodite podobni plemenitim moškim in ženskam iz Beroje, ki jim je apostol Pavel oznanjeval in je zanje napisal, da »so besedo sprejeli s kar največjo vnemo«. Ti ljudje niso le verovali temu, kar jih je apostol Pavel učil, ampak so tudi »vsak dan skrbno preiskovali Svete  spise, da bi videli, ali je res tako«. (Apostolska dela 17:11)

Nikar naj vas ne bo strah tako preiskovati svojega verovanja. Pravzaprav vas Sveto pismo spodbuja: »Prepričajte se glede vsega.« (1. Tesaloničanom 5:21) Proti koncu prvega stoletja n.št. je apostol Janez sokristjane opozoril: »Ljubljeni, ne verjemite vsakemu navdihnjenemu izreku, temveč navdihnjene izreke preverjajte, da boste ugotovili, ali izvirajo od Boga«. (1. Janezovo 4:1) Da, čeprav je videti, da so nekateri verski nauki »navdihnjeni« oziroma da prihajajo od Boga, je modro, da najprej preiščete Sveto pismo in jih šele nato sprejmete za resnico. (Janez 8:31, 32)

Ravnajte po naučenem

Potrebno je še nekaj več. Učenec Jakob je napisal: »Postanite [. . .] izpolnjevalci besede, ne le poslušalci, ki bi sami sebe slepili z napačnim umovanjem.« (Jakob 1:22) Ni dovolj samo to, da veste, kaj Sveto pismo uči, ampak morate to tudi upoštevati v življenju. Kako pa? Tako da delate to, kar Bog zapoveduje, in ne počnete tega, kar prepoveduje.

Ko spremljamo dogajanje okrog sebe, lahko vidimo, da se svet pogreza v moralni propad. Ali ni to očiten dokaz, da je Satan zelo uspešen pri tem, ko ljudi zavaja na mišljenje, da lahko brez posledic prezirajo Božja merila glede morale? Zato je apostol Pavel kristjane odkrito posvaril: »Ne dajte se zavesti: Boga se ne da zasmehovati. Kar namreč človek seje, to bo tudi žel.« (Galačanom 6:7)

Ne bodite podobni »nespametnemu možu«, za katerega je Jezus rekel, da »posluša« njegove besede, a jih ne »izpolnjuje«. Tako kot je Cervantesovega Don Kihota prevarala lastna bujna domišljija, je tega moža prevaralo mišljenje, da lahko na pesku, ki ne daje nobene trdne opore, zgradi trdno in varno hišo. Bodite raje podobni možu, ki »si je hišo zgradil na skali«. Jezus je zanj rekel, da je »preudaren«, ker je poslušal njegove besede »in jih izpolnj[eval]«. (Matej 7:24–27)

[Podčrtna opomba]

[Okvir/slika na straneh 12, 13]

Ali vidite stvari takšne, kakršne so v resnici?

V 1930-ih je švedski umetnik Oscar Reutersvärd narisal in objavil zbirko slik, ki so postale znane kot »nemogoči objekti«. Sodoben primer takšnega objekta je prikazan na levi strani. Te risbe prikažejo stvari, ki so sicer v popolnem nasprotju z zdravo pametjo, tako, da so na prvi pogled videti povsem mogoče. Ko pa si jih pobliže pogledamo, lahko vidimo, da gre za premeteno ukano, s katero skuša umetnik zmesti oziroma zavesti oko in um opazovalca.

»Nemogoči objekti« so samo en primer tega, da je nekaj lahko videti drugačno, kot je v resnici. Pred kakimi dva tisoč leti je bilo v Svetem pismu zapisano svarilo: »Pazite, da vas ne bo kdo uplenil s filozofijo in prazno prevaro po človeškem izročilu, po prvinah sveta, in ne po Kristusu.« (Kološanom 2:8)

To svarilo ima še posebej veliko težo, saj je bil pisec teh besed sam žrtev prevare. Glede na to, da se je izobraževal pri nogah enega najbolj uglednih verskih učiteljev tistega časa in imel poznanstva v visokih krogih, bi človek dejal, da takšnega moža ni lahko zavesti. (Apostolska dela 22:3)

Ta mož – Savel iz Tarza – je bil zaveden v prepričanje, da je vsak, ki ne upošteva istih verskih izročil in navad kakor on, preklet. Podžgan od judovskih verskih voditeljev je menil, da je od Boga prejel nalogo, da kaznuje vse, ki se niso pripravljeni spreobrniti. Podpiral je celo umor enega od svojih rojakov, ki je bil po krivem obsojen bogokletja. (Apostolska dela 22:4, 5, 20)

Toda čez čas je bil Savel deležen pomoči, da je lahko prepoznal razliko med tem, kaj je prav in kaj narobe, med tem, kaj Bog odobrava in kaj mu ni po volji. Ko je ta goreči mož spoznal, da se je motil, je spremenil svoje življenje in postal znan kot Pavel, apostol Jezusa Kristusa. Nič več ni bil žrtev prevare – našel je pravo obliko čaščenja. (Apostolska dela 22:6–16; Rimljanom 1:1)

Podobno kot Pavel so bili mnogi iskreni posamezniki nekoč zavedeni z nauki, ki bi jih lahko primerjali z »nemogočimi objekti« – verovanji, ki so videti verodostojna, vendar ne temeljijo na Božji Besedi. (Pregovori 14:12; Rimljanom 10:2, 3) Potem pa jim je kdo pomagal, da so lahko nauke in sadove svoje vere videli takšne, kakršni so v resnici. (Matej 7:15–20) Ko so si pridobili točno spoznanje iz Svetega pisma, so spremenili svoje verovanje in življenjski slog, zato da bi bili sprejemljivi Bogu.

Ali ste pripravljeni ravnati po zgledu apostola Pavla in preiskati svoje verovanje v luči Božje Besede, Biblije? Jehovove priče vam bodo pri tem z veseljem pomagali.

[Navedba vira slike na strani 10]

Engravings by Doré