»Jaz GOSPOD, Bog vaš, sem svet«
Zbližajte se z Bogom
»Jaz GOSPOD, Bog vaš, sem svet«
3. Mojzesova, 19. poglavje
»SVET, svet, svet je Bog Jehova.« (Razodetje 4:8) Biblija s temi besedami pripiše Jehovu svetost, in ta lastnost obsega čistost, v kateri se ne more nihče primerjati z njim. Bog je povsem ločen od grešnosti; greh ga nikakor ne more omadeževati oziroma pokvariti. Ali to potem pomeni, da za nepopolne ljudi ni nobenega upanja, da bi si bili blizu s tem nadvse svetim Bogom? Sploh ne! Razmislimo o besedah, ki nas navdajajo z upanjem in so zapisane v 19. poglavju Tretje Mojzesove knjige.
Jehova je Mojzesu naročil: »Govóri vsej občini sinov Izraelovih.« Njegove nadaljnje besede so veljale za vsakega Izraelca. Kaj jim je Mojzes moral povedati? Bog mu je rekel, naj jim veli: »Sveti bodite, zakaj jaz GOSPOD, Bog vaš, sem svet.« (Vrstica 2) Vsak Izraelec je moral odsevati svetost. Beseda »bodite« pokaže, da to ni bil predlog, ampak zapoved. Ali je Bog pričakoval nekaj nemogočega?
Bodite pozorni, da Jehova svoje svetosti ni omenil kot merilo, ki bi ga morali doseči, ampak kot razlog za zapoved, ki jo je dal. Z drugimi besedami, Jehova svojim nepopolnim častilcem v Izraelu ni rekel, naj bodo tako sveti, kot je svet on. To bi bilo nemogoče doseči. Jehova, ki je »Najsvetejši«, v svetosti prekaša vse in vsakogar. (Pregovori 30:3) Toda ker je sam svet, pričakuje, da so tudi njegovi častilci sveti, in sicer toliko, kolikor je to mogoče za nepopolne ljudi. Kako vse pa so lahko sveti?
Potem ko je Jehova po Mojzesu dal to zapoved o svetosti, je navedel zahteve, ki so se tikale vseh področij življenja. Od vsakega Izraelca se je pričakovalo, da uboga naslednja merila vedenja: to, da je treba primerno spoštovati starše in starejše (vrstici 3, 32), biti uvideven do gluhih, slepih in drugih, ki so v kakršni koli stiski (vrstice 9, 10, 14), biti pošten in nepristranski pri ravnanju z drugimi (vrstice 11–13, 15, 35, 36) in da je treba ljubiti sočastilca tako kakor sebe (vrstica 18). Če bi se Izraelci ravnali po teh in drugih merilih, ki so jih dobili, bi bili »sveti [. . .] Bogu svojemu«. (4. Mojzesova 15:40)
Ta zapoved glede svetosti nam daje dragocen vpogled v razmišljanje in ravnanje Boga Jehova. Kot prvo, iz nje izvemo, da si moramo – zato da bi z Bogom lahko imeli tesen odnos – po najboljših močeh prizadevati, da živimo v skladu z njegovimi merili za sveto vedenje. (1. Petrovo 1:15, 16) Če upoštevamo ta merila, lahko živimo najboljše življenje, ki je sploh mogoče. (Izaija 48:17)
Iz tega, da je Jehova dal zapoved glede svetosti, spoznamo tudi to, da svojim častilcem zaupa. Jehova od nas nikoli ne pričakuje več, kot lahko storimo. (Psalm 103:13, 14) Zaveda se, da imamo ljudje, ki smo narejeni po njegovi podobi, v sebi zmožnost, da vsaj delno razvijamo svetost. (1. Mojzesova 1:26) Mar vas to ne žene, da bi izvedeli več o tem, kako se lahko zbližate s svetim Bogom Jehovom?
[Slika na strani 9]
V sebi imamo zmožnost, da razvijamo svetost.