Bodimo hvaležni za dež

DEŽ! Le kaj bi brez njega? Resda preveč dežja lahko povzroči katastrofalne poplave. Ljudje, ki živijo v krajih, kjer imajo hladno, deževno podnebje oziroma takšne letne čase, tudi morda niso vedno navdušeni nad dežjem. (Ezra 10:9) Toda kaj pa milijoni, ki morajo večino časa prenašati vroče, suho vreme? Ko končno prične padati dež, je zelo osvežilen!

Tako je bilo tudi v biblijskih deželah, na primer v notranjosti Male Azije, kjer je misijonaril apostol Pavel. Ko je bil tam, je staroveškim Likaoncem dejal: »[Bog] samega sebe ni pustil brez pričevanja, saj je delal dobro: dajal vam je dež z neba in rodovitne čase ter vam napolnjeval srce s hrano in dobro voljo.« (Apostolska dela 14:17) Opazimo lahko, da je Pavel najprej omenil dež, saj brez njega ne bi nič zraslo in ne bi bilo »rodovitnih časov«.

V Bibliji je veliko govora o dežju. V njej se več kot stokrat pojavljajo hebrejske in grške besede za dež. Ali bi želeli izvedeti še več o tem izjemnem darilu, dežju? In ali bi obenem želeli okrepiti svojo vero v to, da je Biblija znanstveno točna?

Kaj o dežju piše v Bibliji?

Jezus Kristus je opozoril na nekaj izredno pomembnega, brez česar ne bi bilo dežja. Dejal je, da naš Oče »daje, da njegovo sonce vzhaja nad hudobnimi in dobrimi in da dežuje na pravične in nepravične«. (Matej 5:45) Ali ste opazili, da je Jezus pred dežjem omenil sonce? To je povsem ustrezno, saj sonce ne daje le energije, potrebne za rast rastlin, ampak tudi poganja kroženje vode v naravi. Da, prav zaradi sončne toplote vsako leto približno 400.000 kubičnih kilometrov morske vode izhlapi v sladkovodno paro. Ker je Bog Jehova ustvaril sonce, je zanj upravičeno rečeno, da je tisti, ki vzdiguje vodo, zato da bi naredil dež.

Biblija opisuje kroženje vode z besedami: »Bog [. . .] dviga gori kapljice vode; od sopare, ki jo napravlja, solzé kot dež, ki ga visoki oblaki izlivajo in kapljajo na človeka v obilosti.« (Job 36:26–28) Več tisoč let je minilo, odkar so bile napisane te znanstveno točne besede, in človek je imel medtem veliko časa za to, da bi dognal delovanje vodnega cikla. »Trenutno ni povsem znano, kako se tvorijo dežne kaplje,« piše v priročniku Water Science and Engineering za leto 2003.

To, kar znanstveniki vedo, je, da se dežne kaplje oblikujejo iz mikroskopskih delcev, ki postanejo jedro drobnih kapljic v oblakih. Vsaka od teh kapljic se mora najmanj milijonkrat povečati, da bi iz nje nastala ena dežna kaplja. To je kompleksen proces, ki lahko traja več ur. Znanstveni priročnik Hydrology in Practice pravi: »Obstaja več teorij o tem, kako oblačne kapljice rastejo in postanejo dežne kaplje. Zato se raziskovalci še vedno ukvarjajo s podrobnostmi številnih domnevnih razlag.«

 Stvarnik mehanizmov, ki ustvarjajo dež, je svojemu služabniku Jobu lahko postavil naslednja vprašanja, ki vzbujajo ponižnost: »Ima li dež očeta in kdo plodi rosne kapljice? Kdo je del v notranjščino [oblačnim gmotam, NW] modrost [. . .]? Kdo šteje najvišje oblake z modrostjo in kdo izliva nebeške mehove?« (Job 38:28, 36, 37) Kakšnih 3500 let kasneje se znanstveniki še vedno trudijo odgovoriti na ta težka vprašanja.

Po kateri poti kroži voda?

Grški filozofi so učili, da vir rečnih voda ni dež, ampak morska voda, ki je nekako tekla pod zemljo do vrhov gora in tam privrela na dan kot studenčnica. Neki biblijski priročnik trdi, da je kralj Salomon sprejel takšno zamisel. Bodite pozorni, kaj je Salomon napisal po navdihnjenju: »Vse reke tečejo v morje, in morje se ne razlije; na kraj, od kodar izvirajo, se reke povračujejo, de spet tečejo.« (Propovednik 1:7, Wolfova Biblija) Ali je Salomon res mislil, da je morska voda nekako speljana navzgor v notranjost gora in tam postane izvir rek? Naj odgovorimo na to vprašanje tako, da pogledamo, kaj so verjeli Salomonovi rojaki glede kroženja vode. Ali so jih omejevale napačne zamisli?

Manj kot sto let po Salomonovem času je Božji prerok Elija dal vedeti, od kod naj bi po njegovem pričakovali dež. V njegovem času je izraelsko deželo več kot tri leta pestila huda suša. (Jakob 5:17) Bog Jehova je to nesrečo priklical nad ljudstvo, zato ker so ga zavrgli in namesto njega častili kanaanskega boga dežja, Baala. Elija pa je pomagal Izraelcem, da so se pokesali, in zato je bil zdaj voljan moliti za dež. Medtem ko je molil, je svojega služabnika prosil, naj gleda v smeri »proti morju«. Ko mu je služabnik sporočil, da »oblaček vstaja iz morja, majhen kakor moška roka,« je Elija vedel, da je bila  njegova molitev uslišana. Nato se »zatemni nebo z oblaki in vetrom, in nastane velik dež«. (1. kraljev 18:43–45) Iz tega vidimo, da je Elija poznal kroženje vode. Vedel je, da bodo nad morjem nastali oblaki in da jih bodo vetrovi odpihali proti vzhodu, nad Obljubljeno deželo. In ta dežela še danes tako dobiva svoj dež.

Nekako sto let po Elijevi molitvi za dež je Amos, skromni kmetovalec, poudaril pomembno  podrobnost o viru vodnega cikla. Bog je Amosu naročil, naj prerokuje zoper Izraelce, ker so zatirali revne in častili krive bogove. Če niso hoteli, da jih Bog kaznuje s smrtjo, so morali upoštevati Amosov opomin: »Iščite GOSPODA, in boste živeli.« Nato jim je pojasnil, da bi morali častiti edino Jehova, saj je on Stvarnik, on je tisti, »ki kliče vode iz morja ter jih razliva po površju zemlje«. (Amos 5:6, 8) Amos je kasneje ponovil to čudovito dejstvo o kroženju vode in smeri, v kateri poteka. (Amos 9:6) Amos je tako pokazal, da so oceani glavni vir dežja, ki pada na zemljo.

To dejstvo je znanstveno dokazal Edmond Halley leta 1687. Toda trajalo je nekaj časa, preden so drugi sprejeli Halleyjeve dokaze. »Zamisel, da ima Zemlja krogotok, po katerem je morska voda speljana do vrhov gora, kjer potem pride na plan, je bila v veljavi vse do začetka 18. stoletja,« piše spletni vir Encyclopædia Britannica Online. Danes je splošno znano, po kateri poti kroži voda. Isti vir še pojasnjuje: »Voda izhlapi iz morja, nato se utekočini v atmosferi in pade na Zemljo v obliki padavin, naposled pa steče po rekah nazaj v morje.« Očitno je torej, da se Salomonove besede o kroženju iz knjige Propovednik 1:7 nanašajo na isti proces, ki zajema oblake in dež.

K čemu naj bi vas to spodbudilo?

Dejstvo, da so različni biblijski pisci tako točno opisali vodni cikel, je le eden od številnih izjemnih dokazov, da je Biblijo navdihnil človekov Stvarnik, Bog Jehova. (2. Timoteju 3:16) Resda kaže, da je človekovo slabo gospodarjenje z Zemljo porušilo ravnovesje v vremenskih vzorcih, zaradi česar prihaja ponekod do hudih poplav, drugod pa do suše. Toda Stvarnik vodnega cikla, Bog Jehova, je že davno obljubil, da bo naposled ukrepal in »pokonča[l] tiste, ki pokončujejo zemljo«. (Razodetje 11:18)

Kako lahko medtem kažete, da cenite Božja darila, med katere se prišteva tudi dež? Tako da preučujete njegovo Besedo, Biblijo, in v življenju uporabljate, kar se učite iz nje. Potem boste imeli upanje, da boste lahko živeli v Božjem novem svetu in vso večnost uživali v vseh Božjih darilih. Saj »vsak dober dar in vsako popolno darilo« prihaja od Vira dežja, Boga Jehova. (Jakob 1:17)

[Shema/slika na straneh 16, 17]

(Lega besedila – glej publikacijo)

UTEKOČINJENJE

PADAVINE

TRANSPIRACIJA RASTLIN

IZHLAPEVANJE

ODTOK

PODTALNICA

[Sliki na strani 16]

Ko je Elija molil, je njegov služabnik gledal v smeri »proti morju«.