Koristno uporabite svojo radovednost

»Človek je bitje, ki postavlja vprašanja. Z rojstvom pričnemo spraševati [. . .]. Lahko bi celo rekli, da je človeška zgodovina zgodovina vprašanj in odgovorov, ki smo jih sestavili ljudje.« (Octavio Paz, mehiški pesnik)

 KAJ navdihne kuharskega mojstra, da sestavi nov recept? Kaj žene raziskovalca, da se poda v oddaljene dežele? Kaj navede otroka, da postavlja toliko vprašanj? Prej kot kaj drugega je to radovednost.

Kako pa je z vami? Ali nove ideje ali zanimiva vprašanja vzbujajo vašo radovednost? Na primer vprašanja: Kako se je pričelo življenje? Zakaj smo tukaj? Ali obstaja Bog? Mnoge od nas že od otroštva žene radovednost, da zastavljamo takšna in podobna vprašanja ter raziskujemo, zakaj je kaj tako, kot je. Ko nas kakšna ideja navduši, si prizadevamo izvedeti o njej vse, kar moremo. Tako lahko naša zvedava narava obrodi veliko lepega. Toda utegne pripeljati tudi do težav, celo do katastrofe.

Potrebni sta previdnost in uravnovešenost

Morda ste že slišali priljubljeni angleški pregovor, ki pravi »Radovednost je pokopala mačko«. Tako je, radovednost je lahko nevarna, če je ne nadzorujemo. Na primer, otrok bi se morda iz radovednosti dotaknil vroče peči in posledice bi bile zelo hude. Po drugi strani pa nas vedoželjnost lahko spodbuja k temu, da poglabljamo svoje znanje, da skušamo priti stvarem do dna. Toda ali bi bilo modro, da bi skušali raziskati prav vse, kar morda vzbudi našo radovednost?

Očitno je, da obstajajo reči, s katerimi se ni dobro seznanjati, ker so škodljive. Ko gre za pornografijo, okultizem ali nauke kultov oziroma ekstremistov, nas radovednost lahko spravi v nevarnost. Pri teh in drugih področjih bi bilo dobro, da posnemamo hebrejskega psalmista, ki je molil: »Odvrni oči moje, da ne gledajo ničemurnosti [ničvrednih stvari, NW].« (Psalm 119:37)

Nadalje obstajajo tudi reči, ki jih morda ni škodljivo vedeti, vendar jih obenem ni niti pomembno niti potrebno vedeti. Na primer, kaj koristi biti seznanjen z vsemi podrobnostmi iz zasebnega življenja filmskih zvezd ali slavnih osebnosti, se naučiti rezultate vsakega športnega moštva in igralca, vedeti vse o najnovejših tehničnih pripomočkih ali o zadnjih modelih avtomobilov? Večini ljudem, ki so dobri »poznavalci« teh področjih, to ne prinese nobene koristi.

Spodbuden zgled

Radovednost ima seveda pozitivno plat. Vzemimo za primer Alexandra von Humboldta, nemškega naravoslovca in raziskovalca iz 19. stoletja, po katerem je poimenovan Humboldtov tok ob zahodni obali Južne Amerike.

Humboldt je nekoč dejal: »Od najbolj ranega otroštva je v meni gorela želja po potovanjih v oddaljene dežele, v katere so se Evropejci le redko odpravili.« Ta želja se mu je pojavila, kot je sam rekel, ko je v sebi začutil »neustavljivo privlačen nemir«. Pri svojih  29-ih letih se je podal na odpravo v Srednjo in Južno Ameriko, ki je trajala pet let. Z informacijami, ki jih je dobil, je napisal 30 zvezkov svojega potopisa.

Humboldta je pritegnilo prav vse – temperatura oceana, ribe, ki živijo v njem, rastline, ki jih je našel na poti. Povzpel se je na gore, raziskoval reke in plul po morjih. S svojimi raziskavami je položil temelj številnim sodobnim znanstvenim vedam. Vse skupaj pa se je pričelo z njegovo neznansko radovednostjo, in ta njegova nenasitna želja po znanju ga je spremljala vse življenje. »Humboldt je bil,« je dejal ameriški esejist Ralph Waldo Emerson, »eden od čudežnih ljudi [. . .], ki se pojavijo od časa do časa, da bi nam pokazali sposobnosti človeškega uma, moč in obseg naših zmožnosti.«

Področje, ki ga je vredno raziskati

Seveda nas ima le malo takšne okoliščine, da bi lahko raziskovali svet ali prispevali kaj k sodobni znanosti. Toda obstaja eno področje, s katerim lahko zaposlite svoje umske sposobnosti. Za to boste nagrajeni veliko bolj, kot bi lahko bili za kar koli drugega. Jezus Kristus je omenil, katero je to področje, ki naj bi si ga prizadevali spoznati, ko je molil k svojemu nebeškemu Očetu: »Da pa bi večno življenje dobili, morajo spoznavati tebe, edinega pravega Boga, in tistega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa.« (Janez 17:3)

Spoznavanje pravega Boga, ki mu je ime Jehova, in njegovega Sina, Jezusa Kristusa, lahko nagradi vedoželjen um tako, kot ga ne more nobeno drugo pridobivanje znanja. Spomnite se življenjskih vprašanj, ki smo jih omenili uvodoma. K njim lahko dodamo še tale: Zakaj je toliko trpljenja na svetu? Ali bodo ljudje uničili zemljo, jo morda celo izbrisali iz obstoja? In kaj bo Bog naredil, da človeštva ne bo doletela takšna usoda? Toda odgovori na ta vprašanja ne bodo samo potešili naše radovednosti. Kot je dejal Jezus, lahko dobimo večno življenje. Zakaj smo lahko prepričani o tem?

Biblija je navdihnjena Božja Beseda. O njej je krščanski apostol Pavel napisal: »Vse Pismo je navdihnjeno od Boga in koristno za poučevanje, opominjanje, popravljanje, za vzgajanje v pravičnosti, da bi bil Božji človek povsem primeren, popolnoma usposobljen za vsako dobro delo.« (2. Timoteju 3:16, 17)

Samo pomislite – apostol je dejal, da nam Biblija daje spoznanje, ki nas lahko usposobi oziroma nam omogoči, da bi delali vse, kar je dobro. Pomaga nam lahko gledati na stvari z Božjega gledišča. Znanje in modrost, ki ju ima Bog, pa vemo, da prekašata znanje in modrost kogar koli drugega. Prerok Izaija je po navdihnjenju zapisal tole globoko misel, ki jo je izrekel Bog: »Misli moje niso vaše misli, tudi vaša pota niso moja pota, pravi GOSPOD. Marveč kakor so nebesa višja od zemlje, tako so pota moja višja nego vaša pota in misli moje nego vaše misli.« (Izaija 55:8, 9)

Ali bi želeli izvedeti kaj o Božjih vzvišenih poteh in mislih? Ali vas radovednost žene, da se trudite izvedeti, kaj ima Božja Beseda, Biblija, povedati o Božjih poteh in mislih? Ali si želite izvedeti, kako bo Bog naredil konec vsemu trpljenju in kaj dobrega je pripravil poslušnim ljudem? Biblija vas takole vabi: »Okusite in vidite, kako dober je GOSPOD! Blagor možu, ki išče v njem zavetja svojega.« (Psalm 34:8)

Prepričljive resnice iz Božje Besede lahko delujejo na iskreno srce enako, kot lahko svetloba deluje na človeka, ki prvič spregleda. Apostol Pavel je od prevzetosti razglasil: »O globočina Božjega bogastva, modrosti in spoznanja! Kako nedoumljive so njegove sodbe in neizsledljive njegove poti!« (Rimljanom 11:33) Resnica je, da niti večnost ne bo dovolj, da bi docela razumeli Božje spoznanje  in modrost. Pred nami je razburljiv obet – nikoli se ne bomo dolgočasili in vedno bomo odkrili kaj novega.

Naj bo živa!

Res je, da večina od nas ne bo nikoli stopila v vrste slavnih raziskovalcev ali iznajditeljev. In morda nam pri povprečno dolgi življenjski dobi ne bo nikoli uspelo razumeti vsega, kar bi si želeli. Vseeno ne dovolite, da bi radovednost v vas zamrla. Naj v vas ves čas živi vedoželjnost, ki jo je Bog tako ljubeče ustvaril v nas.

Koristno uporabite to čudovito Božje darilo in si pridobite točno razumevanje Božje navdihnjene Besede, Biblije. Če boste to storili, boste našli smisel in veselje že v današnjem življenju, lahko pa se veselite tudi, da boste to počeli vso večnost. »On [Bog] je vse storil, da je lepo ob svojem času,« piše v Bibliji. »Tudi večnost jim je položil v srce, samo da ne more človek doumeti dela, ki ga je Bog napravil, od začetka do konca.« (Propovednik 3:11)

[Okvir/slike na strani 21]

Ali veste, da je . . .

• stoletja, preden sta Kolumb in Magellan nakazala, kakšna je oblika Zemlje, v Bibliji pisalo, da naš planet ni ploščat, temveč kroglast? (Izaija 40:22)

• že davno prej, preden so astronavti videli Zemljo, kako lebdi v praznem prostoru, Biblija opozorila na to, da je obešena na ničemer? (Job 26:7)

• vsaj 2500 let prej, preden je angleški zdravnik William Harvey odkril krvni obtok v človeškem telesu, Biblija za srce rekla, da je vrelec oziroma vir življenja? (Pregovori 4:23)

• pred približno 3000 leti Biblija s preprostimi besedami opisala kroženje vode kot del ekosistema, ki omogoča življenje na zemlji? (Propovednik 1:7)

Ali ni osupljivo, da so bila ta znanstvena dejstva v Bibliji omenjena veliko prej, preden so jih ljudje dognali ali odkrili? Pravzaprav je v njej zakladnica življenjsko pomembnih informacij, ki čakajo na vas, da jih odkrijete.

[Slika na strani 19]

Alexander von Humboldt