1., 2. Kaj je že od nekdaj značilno za Jehovove častilce?

JEHOVOVI častilci v preteklosti so dolgo čakali na izpolnitev navdihnjenih prerokb. Jeremija je denimo prerokoval, da bodo Babilonci opustošili Juda, in to se je izpolnilo leta 607 pr. n. št. (Jer. 25:8–11) Izaija je po navdihnjenju napovedal, da bo Jehova obnovil pravo čaščenje. Dejal je: »Srečni vsi, ki ga čakajo.« (Iza. 30:18) Miha je tudi prerokoval o Božjem staroveškem ljudstvu in se trdno odločil: »Opazoval [bom], kdaj bo Jehova prišel.« (Miha 7:7) Božji služabniki pa so stoletja čakali na izpolnitev prerokb o Mesiju oziroma Kristusu. (Luk. 3:15; 1. Pet. 1:10–12) *

² Tudi današnji Božji služabniki potrpežljivo čakamo na izpolnitev nekaterih prerokb o Mesiju. Jehova bo po Mesijanskem kraljestvu kmalu naredil konec človeškemu trpljenju. Uničil bo hudobne ljudi in svoje ljudstvo rešil tega nemirnega sveta, ki leži v oblasti Satana. (1. Jan.  5:19) Zato bodimo čuječi in imejmo vedno v mislih, da se ta stvarnost naglo bliža svojemu koncu.

3. Kaj se morda sprašujejo nekateri, ki že dolgo čakajo na konec?

³ Jehovovi služabniki hrepenimo po času, ko se bo Božja volja godila v nebesih in na zemlji. (Mat. 6:10) Toda nekateri, ki že dolgo čakajo na konec te stvarnosti, se morda sprašujejo: »Ali ima smisel še naprej potrpežljivo čakati?« Odgovor bomo dobili v nadaljevanju.

4. Zakaj je pomembno, da smo budni?

⁴ Sveto pismo jasno pove, kako bi morali ravnati sedaj, ko se hitro bliža uničenje te stvarnosti. Jezus je svojim sledilcem rekel »bedite« in »bodite budni«. (Mat. 24:42; Luk. 21:34–36) Že samo dejstvo, da je ta nasvet izrekel Jezus, je dovolj velik razlog za to, da še naprej čakamo. Za zgled pa nam je tudi Jehovova organizacija. Po publikacijah nas stalno opozarja, naj čakamo in imamo »ves čas v mislih navzočnost Jehovovega dneva« in novi svet, ki ga obljublja Bog. (Beri 2. Petrovo 3:11–13.)

5. Zakaj moramo biti danes še posebej čuječi?

⁵ Če so morali potrpežljivo čakati kristjani, ki so živeli pred več stoletji, koliko bolj bi morali mi danes. Zakaj? Ker živimo v času Kristusove navzočnosti. Znamenje njegove navzočnosti je vidno od leta 1914. To znamenje, ki med drugim zajema vse slabše svetovne razmere in to, da se Kraljestvo oznanjuje po vsej zemlji, dokazuje, da živimo v času »sklenitve stvarnosti«. (Mat. 24:3, 7–14) Ker Jezus ni povedal, kdaj se bo to obdobje končalo, moramo biti še posebej čuječi.

6. Zakaj lahko pričakujemo, da se bodo razmere po svetu slabšale, bolj ko se bomo bližali koncu?

⁶ Morda bi se kdo lahko vprašal: Kaj pa, če se izraz »sklenitev stvarnosti« nanaša na obdobje v prihodnosti, ko bodo razmere po svetu še slabše? Sveto pismo pravi, da se bo hudobija »v zadnjih dneh« zelo razrasla. (2. Tim. 3:1, 13; Mat. 24:21; Raz. 12:12) Zato lahko pričakujemo, da se bodo razmere po svetu, ki so že sedaj slabe, samo še slabšale.

7. Kaj nam glede razmer po svetu v zadnjih dneh razkrije Matej 24:37–39?

⁷ Toda kako slabe bodo po tvojem razmere po svetu, preden bo nastopila »velika stiska«? (Raz. 7:14) Ali denimo pričakuješ, da bo vojna v vsaki državi, bolezen v vsaki hiši in da ne bo hrane na nobeni mizi? Če bi bilo tako, bi bili celo skeptiki prisiljeni priznati, da se izpolnjujejo svetopisemske prerokbe. Toda Jezus je rekel, da se večina ljudi ne bo zmenila za njegovo navzočnost in da bodo zaposleni z vsakodnevnimi opravili, dokler ne bo prepozno. (Beri Matej 24:37–39.) Sveto pismo torej pokaže, da se razmere po svetu v zadnjih dneh ne bodo tako drastično poslabšale, da bi bili ljudje prisiljeni priznati, da je konec blizu. (Luk. 17:20; 2. Pet. 3:3, 4)

8. Kaj je jasno tistim, ki upoštevajo Jezusovo zapoved »Bedite«?

⁸ Po drugi strani pa je znamenje, ki ga je omenil Jezus, dovolj opazno, da ga vidijo tisti, ki upoštevajo njegovo zapoved »Bedite«. (Mat. 24:27, 42)  Značilnosti tega znamenja so vidne že od leta 1914. Očitno torej sedaj živimo v času »sklenitve stvarnosti« – v časovno omejenem obdobju, ki bo trajalo do konca te hudobne stvarnosti in bo hkrati zajemalo tudi sam konec.

9. Zakaj kristjani še naprej potrpežljivo čakamo na konec te stvarnosti?

⁹ Zakaj torej kristjani še naprej potrpežljivo čakamo? Zato ker ubogamo Jezusa Kristusa in ker smo prepoznali znamenje njegove navzočnosti. Naše prepričanje, da se bliža konec, ne temelji na lahkovernosti, temveč na trdnih svetopisemskih dokazih. Ti nas spodbujajo k čuječnosti in temu, da potrpežljivo čakamo na konec te hudobne stvarnosti.

10., 11. a) Na katero možnost je Jezus pripravil svoje sledilce? b) Kateri Jezusov nasvet naj bi upoštevali njegovi sledilci, če bi se jim zdelo, da na konec čakajo dlje, kot so pričakovali? (Glej sliko pri naslovu.)

¹⁰ Mnogi med nami v duhovnem smislu bedijo že desetletja. Vendar si ne bi smeli dovoliti, da bi bili sčasoma vse manj pripravljeni še naprej čakati. Jezus bo prišel uničit to stvarnost, in mi moramo biti na to pripravljeni. Ne spreglej tega, da je Jezus svojim sledilcem naročil: »Pazite, bodite budni, ker ne veste, kdaj bo nastopil določeni čas. To je tako, kakor če človek odpotuje na tuje in zapusti svojo hišo ter da oblast svojim sužnjem, vsakemu svoje delo, vratarju pa zapove, naj bedi. Bedite torej, ker ne veste, kdaj pride hišni gospodar: ali zvečer, ali opolnoči, ali ob petelinjem petju, ali zgodaj zjutraj; da vas takrat, ko nenadoma pride, ne najde spečih. Kar pa vam pravim, pravim vsem: Bodite budni!« (Mar. 13:33–37)

¹¹ Ko so Jezusovi sledilci spoznali, da je Kristus navzoč od leta 1914, jim je postalo jasno, da lahko konec pride kadar koli. Zato so še bolj intenzivno oznanjevali Kraljestvo. Jezus je nakazal, da bo morda prišel kasneje – »ob petelinjem petju, ali zgodaj zjutraj«. Kako naj bi se odzvali njegovi sledilci, če bi se to res zgodilo? Jezus je rekel: »Bodite budni!« Če bi se nam torej zdelo, da že dolgo čakamo, ne bi smeli misliti, da je konec še daleč ali da sploh ne bo prišel v času našega življenja.

12. Kaj je Habakuk vprašal Jehova in kaj mu je ta odgovoril?

¹² Poglejmo si zgled preroka Habakuka, ki je prerokoval o uničenju Jeruzalema. Na uničenje tega mesta so dolga leta opozarjali že drugi preroki. Razmere so se tako poslabšale, da je Habakuk napisal: »Hudobni obdaja pravičnega, zato se pravica izkrivlja.« Nič presenetljivega ni, da je vprašal: »Jehova, kako dolgo bom še klical na pomoč?« Jehova svojemu zvestemu preroku ni odgovoril direktno, temveč mu je zagotovil, da napovedano uničenje »ne bo zakasnilo«. Rekel mu je še: »Potrpežljivo čakaj.« (Beri Habakuk 1:1–4; 2:3.)

13. Kako bi lahko razmišljal Habakuk in zakaj to ne bi bilo modro?

¹³ Denimo, da bi Habakuk postal malodušen in bi začel razmišljati: »O uničenju Jeruzalema poslušam že leta. Kaj pa, če tega še dolgo ne bo? Res nima smisla naprej prerokovati, da lahko zdaj zdaj pride do uničenja mesta.  To bom raje prepustil drugim.« Če bi Habakuk tako razmišljal, bi izgubil dober odnos z Jehovom, takrat ko so Babilonci uničili Jeruzalem, pa verjetno tudi svoje življenje!

14. Zakaj bomo Jehovu hvaležni, da nas je opozarjal, naj še naprej potrpežljivo čakamo?

¹⁴ V novem svetu se bomo lahko spominjali, da se je izpolnilo prav vse, kar je bilo napovedano glede sklenitve stvarnosti. Ko bomo premišljevali o tem, kako so se stvari izšle, bomo še bolj zaupali Jehovu in bomo še bolj prepričani, da bo izpolnil še preostale svoje obljube. (Beri Jozue 23:14.) Bogu, ki ima čase in dobe »v svoji pristojnosti«, bomo nedvomno zelo hvaležni za spodbude, naj imamo ves čas v mislih, da se je približal »konec vsega«. (Apd. 1:7; 1. Pet. 4:7)

15., 16. Zakaj bi morali v tem času konca goreče oznanjevati?

¹⁵ Jehovova organizacija nas bo še naprej opozarjala na to, naj Bogu služimo z mislijo, da je konec blizu. Teh opozoril ne dobivamo le zato, da bi še naprej goreče služili Bogu, temveč tudi zato, da bi dojeli, kako zelo nujno je sporočilo, ki ga oznanjujemo ljudem. Prepričani smo, da so značilnosti znamenja, ki ga je povedal Jezus, očitne sedaj in da bo konec prišel zelo kmalu. Zato dajemo Jehova na prvo mesto v svojem življenju in še naprej goreče oznanjujemo dobro novico. (Mat. 6:33; Mar. 13:10)

¹⁶ Neka sestra je dejala: »Z oznanjevanjem dobre novice o Božjem kraljestvu [. . .] lahko ljudi rešimo gotove smrti v prihajajoči svetovni katastrofi.« Ta sestra dobro ve, kaj pomeni biti rešen, saj sta z možem preživela eno najhujših pomorskih nesreč v zgodovini – potopitev luksuzne potniške ladje Wilhelm Gustloff leta 1945. Celo v takšni nevarnosti se nekateri niso zavedali, kaj je zares pomembno. Sestra se spominja, da je neka ženska vpila: »Moji kovčki! Moji kovčki! Moj nakit! Ves moj nakit je spodaj v kabini. Vse sem izgubila!« V nasprotju z njo pa je več drugih potnikov želja, da bi pomagali, spodbudila, da so tvegali življenje in si na vso moč prizadevali rešiti ljudi, ki so padli v ledeno morje. Podobno kakor ti nesebični potniki tudi mi po svojih najboljših močeh pomagamo drugim. Zavedamo se, kako zelo nujno je sedaj, dokler je še  čas, oznanjevati in pomagati drugim, da bi preživeli neizbežno svetovno katastrofo.

17. Zakaj smo prepričani, da lahko konec pride kadar koli?

¹⁷ Dogodki v svetu jasno kažejo, da se biblijske prerokbe izpolnjujejo in da je konec te hudobne stvarnosti pred vrati. Zato ne bi smeli misliti, da je še dolgo do takrat, ko bodo svetovne razmere zrele za to, da se bodo »deseteri rogovi« in »zver« iz Razodetja 17:16 obrnili proti Babilonu Velikemu, svetovnemu imperiju krive religije. Ne pozabimo, da jim bo Bog »dal v srce«, da storijo ta korak – to pa se lahko zgodi hitro in kadar koli! (Raz. 17:17) Do konca celotne stvarnosti ni več daleč. Zato bi vsekakor morali upoštevati Jezusovo svarilo: »Pazite pa nase, da vam ne bo srce kdaj postalo obteženo s prenajedanjem, prekomernim pitjem in življenjskimi skrbmi in da vas ta dan ne bo nepričakovano doletel kakor zanka.« (Luk. 21:34, 35; Raz. 16:15) Medtem ko služimo Jehovu, nikar ne izgubimo izpred oči dejstva, da je konec blizu. Bodimo prepričani, da Jehova ukrepa v korist »tistega, kateri ga čaka«. (Iza. 64:4)

18. O čem bo govoril naslednji članek?

¹⁸ Medtem ko čakamo na konec sedanje hudobne stvarnosti, upoštevajmo navdihnjene besede učenca Juda: »Ljubljeni, sezidavajte se na svoji presveti veri in molite v svetem duhu, in se tako obdržite v Božji ljubezni, medtem ko s pogledom na večno življenje čakate na usmiljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa.« (Juda 20, 21) Kako pa lahko pokažemo, da čakamo na Božji obljubljeni novi svet in se ga zares veselimo? O tem bo govoril naslednji članek.