Ali si skrbno prebral zadnje številke Stražnega stolpa? Poglej, ali lahko odgovoriš na naslednja vprašanja:

Ali naj bi kristjani molili k Jezusu Kristusu?

Ne. Jezus nas je učil, naj molimo k Jehovu, in nam dal zgled s tem, da je molil k svojemu Očetu. (Mat. 6:6–9; Jan. 11:41; 16:23) Zato tudi njegovi zgodnji sledilci niso molili k njemu, temveč k Bogu. (Apd. 4:24, 30; Kol. 1:3) (1. 1., stran 14)

Kako se lahko pripravimo na vsakoletno slovesnost v spomin na Jezusovo smrt?

Med drugim tako, da beremo Sveto pismo po razporedu, sestavljenem posebej za ta dogodek. Poleg tega lahko v času okrog spominske slovesnosti več časa posvetimo oznanjevanju. Koristi nam tudi, če v molitvi premislimo, katero upanje nam je dal Bog. (15. 1., strani 14–16)

Kako so se stvari iztekle za egipčanska zapornika, ki sta Jožefu povedala svoje begajoče sanje?

Jožef je točaju povedal, da ga bo faraon postavil nazaj na nekdanji položaj. Sanje, ki jih je imel pek, pa so pomenile, da ga bo faraon dal usmrtiti in obesiti na kol. Obe razlagi sta se uresničili. (1. Mojz. 40:1–22) (1. 2., strani 12–14)

Nad katerim darilom so bili presenečeni Japonci?

Dobili so knjigo, ki vsebuje ponatis Matejevega evangelija iz Prevoda novi svet. Publikacijo razdeljujejo na oznanjevanju in mnogi ljudje, ki ne poznajo Svetega pisma, jo radi vzamejo. (15. 2., stran 3)

Katere okoliščine v prvem stoletju so imele svojo vlogo pri širjenju dobre novice?

Zaradi stabilnih razmer, ki jih je zagotavljal rimski mir oziroma pax Romana, je bilo manj vojaških spopadov. Zgodnji učenci so lahko potovali po številnih dobrih cestah. Ljudje so večinoma znali grško, zato so kristjani lahko oznanjevali tudi Judom, ki so bili razseljeni po vsem rimskem imperiju. Poleg tega so se učenci pri zagovarjanju dobre novice lahko sklicevali na rimske zakone. (15. 2., strani 20–23)

Zakaj pravi kristjani ne praznujemo velike noči?

Jezus je svojim sledilcem naročil, naj se slovesno spominjajo njegove smrti, ne pa vstajenja. (Luk. 22:19, 20) (1. 3., stran 8)

Zakaj je zadnja leta v naših publikacijah redko najti razlage po sistemu podoba – protipodoba?

Sveto pismo nakazuje, da nekateri v njem omenjeni posamezniki predpodabljajo nekaj večjega. En takšen primer najdemo v Galačanom 4:21–31. Vendar ne bi bilo prav, če bi v Bibliji vedno iskali protipodobe oziroma si jih domišljali. Lahko pa se od posameznikov in iz dogodkov, o katerih beremo v tej knjigi, kaj naučimo. (Rim. 15:4) (15. 3., strani 17, 18)

Zakaj naj bi nas papirusni fragment, ki so ga našli v Egiptu v starem kupu smeti, še posebej zanimal?

Fragment, ki so ga našli v prejšnjem stoletju, vsebuje odlomke iz Janezovega evangelija. Morda je nastal le nekaj desetletij za tem, ko je Janez napisal svojo knjigo, in potrjuje zanesljivost besedila, ki ga lahko danes beremo v Svetem pismu. (1. 4., strani 10, 11)

Zakaj je izobčenje neskesanega prestopnika ljubeč ukrep?

Sveto pismo govori o izobčenju, ki je resen, a koristen ukrep. (1. Kor. 5:11–13) Odločitev o izobčenju se sprejme iz spoštovanja do Božjega imena in zato, da se obvaruje čistost občine. Poleg tega utegne prestopnika navesti na to, da se spametuje. (15. 4., strani 29, 30)