1., 2. Kakšno zaščito je potrebovalo ženino seme oziroma potomec in zakaj?

PRVA prerokba, ki je zapisana v Svetem pismu, igra veliko vlogo pri izpolnitvi Jehovovega namena. Ko je pravi Bog v Edenu izrekel obljubo, je objavil: »Povzročil bom sovraštvo med teboj [Satanom] in ženo ter med tvojim semenom in njenim semenom.« Kako močno bo to sovraštvo? Jehova je rekel, da bo ženino seme Satanu zdrobilo glavo, Satan pa bo seme ranil v peto. (1. Mojz. 3:15) Sovraštvo med kačo in ženo bo tako močno, da Satan sploh ne bo varčeval s svojimi močmi, ko si bo prizadeval uničiti ženino seme oziroma potomca.

² Nič čudnega torej, da je psalmist v molitvi Bogu takole klical glede Božjega izvoljenega ljudstva: »Kajti glej, tvoji sovražniki so zagnali hrup, tisti, ki te sovražijo, dvigajo glave. Proti tvojemu ljudstvu prekanjeno sklepajo tajni dogovor. Zaroto kujejo proti tem, ki si jih skril. Rekli so: ‚Pridite, uničimo jih, da ne bodo več narod.‘« (Ps. 83:2–4) Rodovna linija ženinega semena oziroma potomca je morala biti zaščitena pred tem, da bi bila iztrebljena in oskrunjena. Da bi se to doseglo, je Jehova sklenil še nekatere zavezujoče pravne dogovore, s katerimi je zavaroval izpolnitev svojega namena.

3., 4. a) Kdaj je Postavina zaveza pričela veljati in s čim so se Izraelci strinjali? b) Kaj je Postavina zaveza ščitila?

³ Ko je bilo Abrahamovih, Izakovih in Jakobovih potomcev že nekaj milijonov, jih je Jehova oblikoval v narod, in sicer v starodavni Izrael. Jehova je po Mojzesu s tem narodom sklenil edinstveno zavezo, ko mu je dal Postavo. Izraelci so se strinjali, da bodo spoštovali določbe te zaveze. V Svetem pismu piše: »Potem je [Mojzes] vzel knjigo zaveze in jo prebral ljudstvu. Ljudstvo pa je dejalo: ‚Izpolnjevali bomo vse, kar je Jehova govoril, in bomo poslušni.‘ In Mojzes je vzel kri [žrtvovanih bikov] in z njo poškropil ljudstvo ter rekel: ‚To je kri zaveze, ki jo je Jehova na podlagi vseh teh besed sklenil z vami.‘« (2. Mojz. 24:3–8)

⁴ Postavina zaveza je pričela veljati pri gori Sinaj leta 1513 pr. n. št. S to zavezo je bil starodavni izraelski narod izbran za Božji izvoljeni narod. Jehova je postal njegov sodnik, zakonodajalec in kralj. (Iza. 33:22) Iz zgodovine Izraelcev izvemo, kaj se zgodi, če se Božja pravična merila spoštujejo oziroma če se ne. Namen Postave je bil zaščititi Abrahamovo rodovno linijo pred tem, da bi se oskrunila, saj je prepovedovala poroko s pogani in sodelovanje pri krivem čaščenju. (2. Mojz. 20:4–6; 34:12–16)

5. a) Kakšno priložnost je izraelski narod dobil s Postavino zavezo? b) Zakaj je Bog izraelski narod zavrnil?

⁵ Postavina zaveza je prav tako poskrbela za duhovniško službo, ki je predpodabljala večjo službo v prihodnosti. (Heb. 7:11; 10:1) Pravzaprav je imel izraelski narod po tej zavezi edinstveno priložnost in prednost postati »kraljestvo duhovnikov«. To bi postal samo pod pogojem, če bi ubogal Jehovove zakone. (Beri 2. Mojzesova 19:5, 6.) Toda Izrael se tega ni držal. Namesto da bi cenil prihod Mesija, glavnega dela Abrahamovega semena, ga ni sprejel. Zato je Bog izraelski narod zavrnil.

6. Kaj je Postava dosegla?

⁶ Izraelski narod ni ostal zvest Jehovu, in tako iz njega niso mogli priti vsi tisti, ki bi sestavljali kraljestvo duhovnikov. Toda to dejstvo ne pomeni, da je bila Postava sama po sebi zgrešena. Namen Postave je bil zaščititi seme in voditi ljudi do Mesija. Ko je Kristus prišel in so ga prepoznali, je bil namen Postave izpolnjen. »Kristus je namreč konec Postave,« piše v Svetem pismu. (Rim. 10:4) Še vedno pa ostaja vprašanje: Kdo bo potem imel priložnost biti  kraljestvo duhovnikov? Bog Jehova je priskrbel še eno pravno pogodbo, s katero je oblikoval nov narod.

7. Kaj je Jehova napovedal po Jeremiju glede nove zaveze?

⁷ Že dolgo prej, preden je Postavina zaveza prenehala veljati, je Jehova po preroku Jeremiju napovedal, da bo z izraelskim narodom sklenil »novo zavezo«. (Beri Jeremija 31:31–33.) Ta zaveza se bo od Postavine zaveze razlikovala v tem, da bo omogočala odpuščanje grehov brez živalskih žrtev. Kako pa?

8., 9. a) Kaj Jezusova prelita kri omogoča? b) Katera priložnost se ponuja tistim, ki so v novi zavezi? (Glej sliko pri naslovu.)

⁸ Stoletja kasneje, 14. nisana leta 33 n. št., je Jezus vpeljal Gospodovo večerjo. Ko je govoril o kelihu vina, je svojim zvestim enajstim apostolom rekel: »Ta kelih predstavlja novo zavezo na temelju moje krvi, ki se bo prelila za vas.« (Luk. 22:20) Poročilo iz Matejevega evangelija pa Jezusove besede glede vina navaja takole: »To predstavlja mojo ‚kri zaveze‘, ki se bo prelila za mnoge v odpuščanje grehov.« (Mat. 26:27, 28)

⁹ Jezusova prelita kri potrjuje novo zavezo. Ta kri prav tako omogoča odpuščanje grehov enkrat za vselej. Jezus ni stranka v tej novi zavezi. Ker je brez greha, ne potrebuje odpuščanja. Toda Bog je lahko upošteval vrednost Jezusove prelite krvi pri Adamovih potomcih. Prav tako je lahko nekatere predane ljudi posvojil kot sinove, s tem da jih je mazilil s svetim duhom. (Beri Rimljanom 8:14–17.) Ker so ti v Božjih očeh brezgrešni, so lahko v nekem smislu podobni Jezusu, brezgrešnemu Božjemu sinu. Ti maziljeni posamezniki bodo postali »sodediči« s Kristusom. Imeli bodo priložnost biti »kraljestvo duhovnikov«. To je prednost, ki bi jo lahko imel izraelski narod pod Postavo. Glede »sodedičev« s Kristusom je apostol Peter rekel: »Vi pa ste ‚izbran rod, kraljevsko duhovništvo, svet narod, ljudstvo za posebno last, da bi na vse strani razglašali odlike‘ tistega, ki vas je poklical iz teme v svojo čudovito svetlobo.« (1. Pet. 2:9) Ta nova zaveza je prav zares pomembna! Jezusovim učencem omogoča, da postanejo drugotni del Abrahamovega semena.

10. Kdaj je pričela veljati nova zaveza in zakaj šele takrat?

¹⁰ Kdaj je nova zaveza pričela veljati? To ni bilo takrat, ko jo je Jezus omenil zadnji večer svojega življenja na zemlji. Da bi pričela veljati, se je morala preliti Jezusova kri, nato pa je Jezus moral vrednost svoje krvi v nebesih predstaviti Jehovu. Poleg tega je moral biti na tiste, ki bodo »sodediči« s Kristusom, izlit sveti duh. Torej je nova zaveza pričela veljati ob binkoštih leta 33 n. št., ko so bili Jezusovi zvesti učenci maziljeni s svetim duhom.

11. Kako je nova zaveza omogočala tako Judom kot Nejudom, da so postali del duhovnega Izraela, in koliko jih je v novi zavezi?

¹¹ Nekdanja Postavina zaveza je v nekem smislu postala zastarela, ko je Jehova po Jeremiju napovedal, da bo z Izraelom sklenil novo zavezo. Vseeno pa ni prenehala veljati, dokler ni stopila v veljavo nova zaveza. (Heb. 8:13) Ko se je to zgodilo, je Bog lahko tako  na judovske kot na neobrezane nejudovske vernike gledal enako. Njihova obreza je bila namreč »obreza srca z duhom, ne pa z napisanim zakonikom«. (Rim. 2:29) Jehova je, s tem ko je z njimi sklenil novo zavezo, svoje zakone »položil v njihov um« in jih zapisal v njihovo srce. (Heb. 8:10) Končno število tistih, ki so v novi zavezi, je 144.000. Ti sestavljajo nov narod, »Božji Izrael« oziroma duhovni Izrael. (Gal. 6:16; Raz. 14:1, 4)

12. Katere vzporednice lahko potegnemo med Postavino zavezo in novo zavezo?

¹² Katere vzporednice lahko potegnemo med Postavino zavezo in novo zavezo? Postavina zaveza je bila sklenjena med Jehovom in naravnim Izraelom, nova zaveza je sklenjena med Jehovom in duhovnim Izraelom. V nekdanji zavezi je bil posrednik Mojzes, v novi je posrednik Jezus. Postavina zaveza je bila potrjena s krvjo živali, nova zaveza je bila potrjena z Jezusovo prelito krvjo. Izraelski narod je bil s Postavino zavezo organiziran pod Mojzesovim vodstvom, tisti v novi zavezi so organizirani pod vodstvom Jezusa, ki je glava občine. (Efež. 1:22)

13., 14. a) Kako je nova zaveza povezana s Kraljestvom? b) Kaj potrebujejo pripadniki duhovnega Izraela, da lahko vladajo s Kristusom v nebesih?

¹³ Nova zaveza je povezana s Kraljestvom tako, da je na temelju te zaveze nastal sveti narod. Pripadniki tega naroda imajo prednost postati kralji in duhovniki v tem nebeškem Kraljestvu. Ta narod sestavlja drugotni del Abrahamovega semena. (Gal. 3:29) Nova zaveza torej še podkrepi zavezo z Abrahamom.

¹⁴ Omeniti moramo še eno značilnost Kraljestva. Nova zaveza je podlaga za duhovni Izrael in za to, da njegovi člani postanejo »sodediči« s Kristusom. Potreben pa je zavezujoč pravni dogovor, ki jim omogoča, da se Jezusu pridružijo v njegovem Kraljestvu v nebesih kot kralji in duhovniki.

15. Katero zavezo je Jezus sklenil s svojimi zvestimi apostoli?

¹⁵ Potem ko je Jezus vpeljal Gospodovo večerjo, je s svojimi zvestimi učenci sklenil zavezo, ki jo pogosto imenujemo zaveza za Kraljestvo. (Beri Luka 22:28–30.) V nasprotju z drugimi zavezami, v katerih je ena od strank Jehova, je ta zaveza sklenjena med Jezusom in njegovimi maziljenimi sledilci. Jezus je z besedami »Kakor jo je moj Oče sklenil z menoj« očitno namigoval na zavezo, ki jo je Jehova sklenil z njim, po kateri naj bi služil kot »duhovnik na večne čase po Melkízedekovem zgledu«. (Heb. 5:5, 6)

16. Kaj zaveza za Kraljestvo omogoča maziljenim kristjanom?

¹⁶ Enajst zvestih apostolov je z Jezusom vztrajalo v njegovih preizkušnjah. Zaveza za Kraljestvo jim je zagotovila, da bodo skupaj z Jezusom v nebesih, da bodo sedeli na prestolih in vladali kot kralji ter da bodo služili kot duhovniki. Toda te prednosti ne bo imelo le teh enajst ljudi. Oslavljeni Jezus se je v videnju prikazal apostolu Janezu in rekel: »Zmagovalcu bom dovolil, da bo sédel z menoj na moj prestol, kakor sem tudi jaz zmagal in sédel s svojim Očetom na njegov prestol.« (Raz. 3:21) Torej je zaveza za Kraljestvo sklenjena s 144.000  maziljenimi kristjani. (Raz. 5:9, 10; 7:4) Ta zaveza zanje tvori pravni temelj, da bodo z Jezusom vladali v nebesih. To je podobno, kot če bi se nevesta iz ugledne družine poročila s kraljem in nato pričela skupaj z njim vladati. Pravzaprav so maziljeni kristjani v Svetem pismu opisani kot Kristusova »nevesta«, »čista devica«, obljubljena v zakon Kristusu. (Raz. 19:7, 8; 21:9; 2. Kor. 11:2)

17., 18. a) Pojasni šest zavez, o katerih smo razpravljali in so povezane s Kraljestvom. b) Zakaj lahko trdno verujemo v Kraljestvo?

¹⁷ Vse zaveze, o katerih smo razpravljali v teh dveh preučevalnih člankih, so povezane z eno ali več pomembnimi značilnostmi Kraljestva. (Glej tabelo »Kako bo Bog izpolnil svoj namen« iz prejšnjega članka.) To dejstvo poudarja, da Kraljestvo trdno temelji na pravnih pogodbah. Torej imamo močan razlog, da povsem zaupamo v Mesijansko kraljestvo kot sredstvo, po katerem bo Bog uresničil svoj namen, ki ga ima že od samega začetka z zemljo in človeštvom. (Raz. 11:15)

¹⁸ Ali obstaja kakšen razlog za dvom, da bodo dosežki Kraljestva prinesli človeštvu večne blagoslove? S popolnim zaupanjem lahko odločno razglašamo, da je Božje kraljestvo edina trajna rešitev za vse probleme človeštva. Goreče razglašajmo to resnico! (Mat. 24:14)