1., 2. a) Kaj pomeni biti priča in v katerem ključnem pogledu so javna občila tega sveta zatajila? b) Zakaj Jehova ni odvisen od javnih občil tega sveta?

KAJ pomeni biti priča? V nekem slovarju piše, da je priča »nekdo, ki vidi dogodek in nato o njem poroča«. V južnoafriškem mestu Pietermaritzburg že več kot 160 let denimo izhaja časopis, ki se danes imenuje The Witness (Priča). Ime je povsem ustrezno, saj je njegov namen ta, da točno poroča o dogodkih po svetu. Prvi urednik se je zaprisegel, da bo ta časopis govoril »resnico, vso resnico in samo resnico«.

² Žal pa se javna občila po svetu povečini ne zmenijo za najpomembnejša dejstva v človeški zgodovini oziroma jih celo izkrivljajo. To vsekakor velja za besede, ki jih je po staroveškem preroku Ezekielu izrekel vsemogočni Bog: »Narodi [bodo] vedeli, da sem jaz Jehova.« (Ezek. 39:7) Toda Vrhovni vladar vesolja ni odvisen od javnih občil tega sveta. Ima kakih osem milijonov Prič, ki ljudem iz vseh narodov pripovedujejo o njem in o tem, kaj je že storil za človeštvo in kaj še dela zanj. Ta vojska Prič prav tako oznanja, kako bo skladno s svojimi obljubami v prihodnosti blagoslovil človeštvo. Če nam je oznanjevanje oziroma pričevanje za Jehova nekaj zelo pomembnega, s tem dokazujemo, da smo vredni imena, ki smo ga dobili od Boga in ki je zapisano v Izaiju 43:10: »‚Vi ste moje priče,‘ govori Jehova, ‚moj služabnik, ki sem ga izbral‘«.

3., 4. a) Kdaj so Preučevalci Biblije sprejeli novo ime in kakšni občutki so jih ob tem prevevali? (Glej sliko pri naslovu.) b) Na kateri vprašanji nam bo pomagalo odgovoriti gradivo v nadaljevanju?

 ³ Nositi ime po Bogu Jehovu je zares izjemna čast! Jehova je namreč »kralj večnosti« in pravi: »To je moje ime za večno in po njem se me bodo spominjali iz roda v rod.« (1. Tim. 1:17; 2. Mojz. 3:15; primerjaj Pridigar 2:16.) Leta 1931 so ime Jehovove priče sprejeli Preučevalci Biblije. Zatem je bilo v tej reviji objavljenih veliko zahvalnih pisem. »Dobra novica, da smo ‚Jehovove priče‘, nas je navdušila in v nas obnovila odločenost živeti vredno tega novega imena,« je napisala neka občina iz Kanade.

⁴ Kako lahko pokažeš, da ceniš čast, da smeš nositi Božje ime? In ali znaš pojasniti pomen odlomka iz Svetega pisma, iz katerega je vzeto naše ime, Jehovove priče?

5., 6. a) V katerem pogledu so bili izraelski starši priče za Jehova? b) Kaj je bilo izraelskim staršem še zapovedano in zakaj ta zapoved velja tudi za današnje starše?

⁵ V Izaijevih dneh so bili Izraelci kot posamezniki »priče« za Jehova, narod kot celota pa je bil Božji »služabnik«. (Iza. 43:10) Izraelski starši so med drugim pričevali za Jehova tako, da so svoje otroke poučevali o Božjih dejanjih iz časa njihovih praočetov. Ko je denimo Jehova staršem naročil, naj svoje otroke poučijo, da je treba vsako leto obhajati pasho, jim je rekel: »Ko vas bodo vaši sinovi vprašali ‚Kaj vam pomeni ta obred?‘, jim recite: ‚To je pashalna žrtev Jehovu, ki je šel v Egiptu mimo hiš Izraelovih sinov, ko je udaril Egipčane, našim družinam pa prizanesel.‘« (2. Mojz. 12:26, 27) Poleg tega so morda ti starši svojim otrokom pojasnili, kaj je egipčanski vladar faraon rekel Mojzesu, ko je ta prvič prišel k njemu. Na  Mojzesovo prošnjo, da bi Izraelcem dovolil oditi v pustinjo častit Jehova, je odvrnil: »Kdo je Jehova, da bi poslušal njegov glas in pustil Izraelu oditi?« (2. Mojz. 5:2) Po vsej verjetnosti so starši otrokom tudi povedali, da je odgovor na to faraonovo vprašanje postal očiten vsem, ko je deset nadlog opustošilo deželo in so Izraelci pri Rdečem morju ubežali egiptovski vojski. Jehova je bil in še vedno je vsemogočen. Poleg tega so Izraelci postali žive priče temu, da je Jehova pravi Bog in da izpolnjuje svoje obljube.

⁶ Tisti Izraelci, ki so bili hvaležni za to, da smejo nositi Jehovovo ime, o teh čudovitih dogodkih prav gotovo niso pripovedovali samo svojim otrokom, ampak tudi tujcem, ki so bili sužnji v njihovih domovih. Za izraelske starše je bila enako pomembna tudi zapoved, da naj otroke učijo upoštevati Božja merila svetosti. Jehova je namreč rekel: »Bodite sveti, ker sem svet jaz, Jehova, vaš Bog.« (3. Mojz. 19:2; 5. Mojz. 6:6, 7) To je res odličen vzorec, po katerem naj bi se ravnali današnji krščanski starši! Ti morajo prav tako učiti svoje otroke o merilih svetosti, s čimer jim pomagajo živeti v čast Božjemu veličastnemu imenu. (Beri Pregovori 1:8; Efežanom 6:4.)

7. a) Kako so Izraelci, kadar so bili zvesti Jehovu, vplivali na okoliške narode? b) Katero odgovornost imajo vsi, ki nosijo Božje ime?

⁷ Izraelci so torej, kadar so bili zvesti, dobro pričevali za Božje ime. Rečeno jim je bilo: »Vsa ljudstva na zemlji bodo videla, da nosiš Jehovovo ime, in se te bodo bala.« (5. Mojz. 28:10) Žal pa je njihova zgodovina polna zapisov o nezvestobi. Vedno znova so se vračali k čaščenju malikov, ki jih je naredil človek. Pa ne samo to, navzeli so se tudi krutosti, ki je bila značilnost kanaanskih bogov, katere so častili. Žrtvovali so svoje otroke in zatirali revne. To je zares streznjujoč pouk za nas, da si vedno prizadevamo biti sveti, s čimer posnemamo Najsvetejšega, čigar ime nosimo.

8. Katero nalogo je Jehova dal Izaiju in kako se je Izaija na to odzval?

⁸ Jehova je napovedal, da bo izraelski narod priča čudoviti osvoboditvi iz ujetništva. (Iza. 43:19) V prvih šestih poglavjih Izaijeve knjige so zapisana predvsem svarila pred nesrečo, ki naj bi zadela Jeruzalem in mesta okrog njega. Jehova, ki zna nezmotljivo brati srca, je Izaiju naročil, naj kljub temu, da bo doživljal vse bolj negativen odziv, še naprej razglaša ta svarila. Izaija je bil pretresen in je želel vedeti, kako dolgo bo Božji narod še neposlušen. In kakšen je bil Božji odgovor? »Dokler se mesta ne spremenijo v ruševine, tako da v njih ne bo nihče več prebival, dokler hiše ne ostanejo brez ljudi in dokler dežela ne bo opustošena.« (Beri Izaija 6:8–11.)

9. a) Kdaj se je uresničila Izaijeva prerokba glede Jeruzalema? b) Katerega dejstva ne smemo izgubiti izpred oči?

⁹ Izaija je to nalogo dobil v zadnjem letu vladanja kralja Uzija oziroma nekje leta 778 pr. n. št. Njegova preroška služba je trajala kakih 46 let ali več, vse do približno leta 732 pr. n. št., ko je že nekaj časa vladal kralj Ezekija. To je bilo 125 let pred uničenjem Jeruzalema leta 607 pr. n. št. Tako so bili Izraelci dovolj vnaprej obveščeni o tem, kaj se bo v prihodnosti zgodilo z njihovim narodom. Tudi danes Jehova po svojem ljudstvu temeljito obvešča ljudi o tem, kaj se bo zgodilo v prihodnosti. Stražni stolp že 135 let, vse od prve številke  naprej, poziva svoje bralce, naj ne izgubijo izpred oči dejstva, da se bo Satanovo hudobno vladanje kmalu končalo in bo nadomeščeno s tisočletno vlado Jezusa Kristusa. (Raz. 20:1–3, 6)

10., 11. Izpolnitvi katere Izaijeve prerokbe so bili priča Izraelci v Babilonu?

¹⁰ Mnogi poslušni Judje, ki so se predali Babiloncem, so preživeli uničenje Jeruzalema in bili odpeljani v babilonsko ujetništvo. (Jer. 27:11, 12) Tu je bilo Božje ljudstvo 70 let pozneje priča izpolnitvi čudovite prerokbe: »Jehova, vaš odkupitelj, Sveti Izraelov, pravi takole: ‚Zaradi vas jih bom poslal v Babilon ter uničil zapahe v ječah.‘« (Iza. 43:14)

¹¹ Jehova je to prerokbo izpolnil na osupljiv način. Neke noči na začetku oktobra leta 539 pr. n. št. je babilonski kralj skupaj z dostojanstveniki obhajal praznik v čast svojim bogovom. Vino pa so celo pili iz svetih posod, ki so bile kot plen vzete iz jeruzalemskega templja. In to isto noč je Babilon zavzela medoperzijska vojska pod vodstvom Kira. Kir je leta 538 ali 537 pr. n. št. zapovedal Judom, naj se vrnejo v Jeruzalem in obnovijo Božji tempelj. Vse to je napovedal Izaija. Povedal pa je tudi, da je Jehova obljubil, da bo skrbel za svoje skesano ljudstvo med njegovo vrnitvijo v Jeruzalem in ga ščitil. Bog se je o tem ljudstvu izrazil takole: »Ljudstvo, ki sem ga ustvaril zase, zato da bi mi izrekalo hvalo.« (Iza. 43:21; 44:26–28) Ko so se ti nekdanji pregnanci vrnili v Jeruzalem in obnovili Jehovov tempelj, so postali priče dejstvu, da Jehova, edini pravi Bog, vedno izpolni svojo besedo.

12., 13. a) Kdo se je pri obnovi čaščenja Jehova pridružil Izraelcem? b) Kaj se pričakuje od »drugih ovc«, ki podpirajo »Božji Izrael«, in katero upanje imajo?

¹² Del tega ponovno oživelega naroda je bilo tudi tisoče Neizraelcev in pozneje so se še mnogi drugi Nejudje spreobrnili v judovsko vero. (Ezra 2:58, 64, 65; Est. 8:17) Danes »velika množica« Jezusovih »drugih ovc« zvestovdano podpira maziljene kristjane, ki sestavljajo »Božji Izrael«. (Raz. 7:9, 10; Jan. 10:16; Gal. 6:16) Velika množica prav tako nosi ime Jehovove priče, ime, ki smo ga dobili od Boga.

¹³ Med Kristusovim tisočletnim vladanjem bo velika množica doživela nepopisno radost, ko bo lahko obujenim pojasnjevala, kako je bilo v zadnjih dneh te stvarnosti biti Jehovova priča. V tem pa bomo lahko sodelovali le, če  se bomo sedaj izkazali vredni imena, ki ga nosimo, in si prizadevali ostati sveti. Toda naj se v tem še tako trudimo, delamo napake, zato moramo vsak dan prositi Jehova za odpuščanje, saj tako priznavamo, da smo grešniki in da je za nas to, da smemo nositi Njegovo sveto ime, izjemno velika čast. (Beri 1. Janezovo 1:8, 9.)

14. Kaj ime Jehova pomeni?

¹⁴ Da bi še bolj cenili čast nositi Božje ime, je dobro, da poglobljeno premišljujemo o pomenu tega imena. Božje ime, ki se običajno prevaja z »Jehova«, izvira iz hebrejskega glagola, ki je lahko tudi glagol dejanja in se lahko prevede z besedo »postati«. Ime Jehova naj bi torej pomenilo »On povzroča, da postaja«. Ta definicija dobro ustreza tako Jehovovi vlogi stvarnika vesolja in inteligentnih stvarjenj kakor tudi vlogi tistega, ki vedno izpolni to, kar se nameni. Medtem ko se dogodki odvijajo, Bog povzroča, da se postopoma izpolnjujeta njegova volja in namen, ne glede na to, kaj vse bi naredili nasprotniki, kakršen je Satan, da bi to preprečili.

15. Kako je Jehova odkril še en vidik svoje osebnosti, ki ga odseva njegovo ime? (Glej okvir  »Ime, ki ima globok pomen«.)

¹⁵ Jehova je takrat, ko je Mojzesa pooblastil, da vodi Božje ljudstvo iz Egipta, odkril še en vidik svoje osebnosti, tako da je svoje ime opisal s sorodno obliko prej omenjenega glagola, tokrat v prvi osebi. Biblijsko poročilo se glasi: »Tedaj je Bog Mojzesu rekel: ‚POSTAL BOM, KAR KOLI BOM ŽELEL POSTATI.‘ In dodal: ‚Takole reci Izraelovim sinovom: »POSTAL BOM me je poslal k vam.«‘« (2. Mojz. 3:14) Jehova bo torej v vsakih okoliščinah postal, kar koli bo treba, da bi izpolnil svoj namen. Izraelcem, ki so bili nekoč sužnji, je postal rešitelj, zaščitnik, vodnik in oskrbovalec, ki je poskrbel za vse njihove gmotne in duhovne potrebe.

16., 17. a) Kako lahko pokažemo, da smo hvaležni za čast, da smemo nositi Božje ime? b) Kaj bomo obravnavali v naslednjem članku?

¹⁶ Jehova je še vedno zvest pomenu svojega imena, saj zadovoljuje vse naše duhovne in gmotne potrebe. Vendar pomen Njegovega imena ni omejen le na to, kar sam želi postati. K pomenu Božjega imena spada tudi to, kar Bog za izpolnitev svojega namena povzroči, da se zgodi v povezavi z delovanjem njegovih Prič. Če bomo o tem poglobljeno premišljevali, nas bo to vzgibavalo, da bomo stalno živeli vredno njegovega imena. Kaare z Norveške, ki je star 84 let in je goreč Pričevalec že 70 let, pravi: »Mislim, da je velika čast služiti Jehovu, Kralju večnosti, in biti del ljudstva, ki nosi njegovo sveto ime. Vselej je tudi velika čast pojasnjevati drugim biblijske resnice in videti, kako se jim od veselja zasvetijo oči, ko te resnice razumejo. V veliko zadovoljstvo mi je na primer, ko jih poučujem o delovanju Kristusove odkupne žrtve in o tem, kako lahko po njej dobijo večno življenje v miroljubnem in pravičnem novem svetu.«

¹⁷ Priznati je treba, da je ponekod vse težje najti ljudi, ki se želijo učiti o Bogu. Pa vendarle, ali nisi podobno kakor Kaare nadvse vesel, kadar najdeš nekoga, ki je pripravljen prisluhniti resnici, in ga lahko poučuješ o imenu Jehova? Kako pa smo lahko Jehovove priče in hkrati Jezusove priče? To vprašanje bo tema naslednjega članka.