1., 2. a) Pojasni, zakaj je bilo videti, kakor da je Mojzes v nevarnosti. (Glej sliko pri naslovu.) b) Zakaj se Mojzes ni bal kraljeve jeze?

FARAON je bil mogočen vladar in za Egipčane živi bog. V neki knjigi piše, da je v njihovih očeh »po modrosti in moči prekašal vsa zemeljska bitja«. (When Egypt Ruled the East) Faraon je, da bi svojim podložnikom vzbujal strah, nosil krono, na kateri je bila podoba kobre, pripravljene na napad – v opomin vsakomur, da bodo kraljevi sovražniki hitro uničeni. Zamisli si sedaj, kako se je počutil Mojzes, ko mu je Jehova rekel: »Pridi, da te pošljem k faraonu, in izpelji moje ljudstvo, Izraelove sinove, iz Egipta.« (2. Mojz. 3:10)

² Mojzes je odšel v Egipt, oznanil Božje sporočilo in si nakopal faraonovo jezo. Faraon mu je po deveti nadlogi zagrozil: »Pazi se! Ne skušaj več videti mojega obličja, ker boš tistega dne, ko boš videl moje obličje, umrl.« (2. Mojz. 10:28) Mojzes je, preden je odšel izpred njegovega obličja, napovedal, da bo kraljevi prvorojenec umrl. (2. Mojz. 11:4–8) Nazadnje je Mojzes naročil, naj vsaka izraelska družina zakolje kozliča ali mladega ovna – žival, ki je bila sveta za častilce egipčanskega boga Raja – ter z njegovo krvjo poškropi oba podboja in tram nad vrati svoje hiše. (2. Mojz.  12:5–7) Kako se bo odzval faraon? Mojzesa ni bilo strah. Zakaj ne? Ker je zaradi vere ubogal Jehova, se ni »bal kraljeve jeze, ampak [. . .] je bil stanoviten, kakor da bi videl Nevidnega«. (Beri Hebrejcem 11:27, 28.)

3. Kaj bomo pregledali glede Mojzesove vere v »Nevidnega«?

³ Ali imaš tudi ti tako močno vero v Boga, kakor da bi ga videl? (Mat. 5:8) Da bi si izostrili svoj duhovni vid in tako lažje videli »Nevidnega«, razmislimo o Mojzesu. Kako ga je vera v Jehova ščitila pred tem, da bi se bal ljudi? Kako je dokazal, da verjame Božjim obljubam? In kako ga je to, da je lahko videl »Nevidnega«, krepilo, ko je bil skupaj s svojim ljudstvom v nevarnosti?

4. V kakšnem položaju je bil Mojzes v primerjavi s faraonom, gledano s človeškimi očmi?

⁴ Gledano s človeškimi očmi, Mojzes ni bil kos faraonu. Zdelo se je, da so njegovo življenje, blaginja in prihodnost v faraonovih rokah. Celo sam je vprašal Jehova: »Kdo sem jaz, da naj bi šel k faraonu in Izraelove sinove izpeljal iz Egipta?« (2. Mojz. 3:11) Kakih 40 let prej je moral iz Egipta pobegniti. Morda se je zdaj spraševal: Ali je res modro, da se vrnem v Egipt in tvegam, da si nakopljem kraljevo jezo?

5., 6. Kaj je Mojzesu pomagalo, da se je bal Jehova, ne pa faraona?

⁵ Bog je Mojzesa, preden se je ta vrnil v Egipt, poučil o zelo pomembnem načelu. To isto načelo je Mojzes kasneje zapisal v Jobovo knjigo in se glasi takole: »Strah pred Jehovom – to je modrost!« (Job 28:28) Jehova je Mojzesu, da bi mu pomagal pridobiti si takšen strah in ravnati modro, prikazal razliko med ljudmi in Vsemogočnim Bogom. Vprašal ga je: »Kdo je dal človeku usta? Kdo ga stori nemega ali gluhega in kdo stori, da dobro vidi ali da je slep? Ali ne jaz, Jehova?« (2. Mojz. 4:11)

⁶ Kakšen je bil pouk? Mojzesa ni bilo treba biti strah. Poslan je bil od Jehova, in ta mu je lahko dal, kar koli bi potreboval za to, da faraonu prenese njegovo sporočilo. Poleg tega se faraon ni mogel primerjati z Jehovom. Navsezadnje pa to ni bilo prvič, da so bili Božji služabniki pod egipčansko vlado v nevarnosti. Mogoče je Mojzes veliko razmišljal o tem, kako je Jehova med vladanjem prejšnjih faraonov že ščitil Abrahama, Jožefa in tudi njega samega. (1. Mojz. 12:17–19; 41:14, 39–41; 2. Mojz. 1:22–2:10) Z vero v »Nevidnega«, Jehova, se je pogumno postavil pred faraona in mu oznanil vsako besedo, za katero mu je Jehova zapovedal, naj mu jo sporoči.

7. Kako je vera v Jehova bila v zaščito neki sestri?

⁷ Podobno je vera v Jehova ščitila sestro po imenu Ella, da ni podlegla strahu pred človekom. Ello je leta 1949 v Estoniji aretiral KGB. Prisilili so jo, da se je povsem slekla, nato pa so vanjo buljili mladi policisti. »Počutila sem se ponižano,« je rekla. »Toda ko sem molila k Jehovu, sta moje srce prevzela mir in spokojnost.« Nato so jo za tri dni zaprli v samico. Spominja se: »Policisti so vpili: ‚Poskrbeli bomo, da se v Estoniji imena Jehova ne bodo nikoli več niti spominjali! Ti greš v taborišče, drugi pa v Sibirijo!‘ Nato so posmehljivo dodali: ‚Kje je tvoj Jehova?‘« Ali se bo Ella bala ljudi ali pa bo zaupala Jehovu? Med zaslišanjem je neustrašno spregovorila in svojim zasmehovalcem rekla: »O tem sem veliko premišljevala. Raje bi bila v zaporu in ohranila dober odnos z Bogom, kakor pa da bi bila na prostosti in brez Njegovega odobravanja.« Za Ello je bil  Jehova tako resničen kakor moški, ki so stali pred njo. Zaradi vere je ostala značajna.

8., 9. a) Kaj je zdravilo proti strahu pred človekom? b) Na koga bi se moral osredotočiti, če si v skušnjavi, da bi podlegel strahu pred človekom?

⁸ Vera v Jehova ti bo pomagala premagovati tvoje strahove. Če te predstavniki oblasti skušajo omejiti v tem, da bi svobodno častil Boga, je morda videti, kakor da so tvoje življenje, blaginja in prihodnost v človeških rokah. Nemara se celo sprašuješ, ali je modro še naprej služiti Jehovu in s tem jeziti oblasti. Vendar ne pozabi naslednjega: zdravilo proti strahu pred človekom je vera v Boga. (Beri Pregovori 29:25.) Jehova sprašuje: »Zakaj bi se bal smrtnega človeka, ki bo umrl, in sina človekovega, ki bo postal kakor trava?« (Iza. 51:12, 13)

⁹ Osredotoči se na svojega vsemogočnega Očeta. On vidi tiste, ki trpijo pod nepravičnimi vladarji, čuti z njimi in ukrepa v njihovo dobro. (2. Mojz. 3:7–10) Tudi če bi moral pred vplivnimi uradniki zagovarjati svojo vero, se spomni besed: »Ne skrbite, kako oziroma kaj boste govorili, saj vam bo tisto uro dano, kaj naj govorite.« (Mat. 10:18–20) Človeški vladarji in drugi predstavniki oblasti se ne morejo primerjati z Jehovom. Če si že zdaj utrjuješ vero, lahko vidiš Jehova kot resnično osebo, ki ti z veseljem pomaga.

10. a) Katera navodila je Jehova dal Izraelcem v mesecu nisanu leta 1513 pr. n. št.? b) Zakaj je Mojzes ubogal Božja navodila?

¹⁰ V mesecu nisanu leta 1513 pr. n. št. je Jehova Mojzesu in Aronu rekel, naj Izraelcem sporočita nenavadna navodila, in sicer da naj izberejo zdravega mladega ovna ali kozliča, ga zakoljejo ter z njegovo krvjo poškropijo podboje hišnih vrat. (2. Mojz. 12:3–7) Kako se je odzval Mojzes? Apostol Pavel je kasneje glede njega napisal: »Zaradi vere je praznoval pasho in poškropil podboje s krvjo, da se pokončevalec ne bi dotaknil njihovih prvorojencev.« (Heb. 11:28) Mojzes je vedel, da je Jehova vreden zaupanja, zato je verjel njegovi obljubi, da bo pokončal prvorojence v Egiptu.

11. Zakaj je Mojzes opozoril druge?

¹¹ Kot kaže, sta bila Mojzesova sinova v Madijanu, daleč stran od »pokončevalca«. * (2. Mojz. 18:1–6) Vseeno pa je Mojzes iz poslušnosti povedal navodila drugim izraelskim družinam, katerih prvorojenci so bili v nevarnosti. Na kocki so bila življenja, Mojzes pa je imel rad svoje rojake. V Svetem pismu piše, da je »takoj poklical vse Izraelove starešine in jim naročil: ‚[. . .] Zakoljite pashalno žrtev.‘« (2. Mojz. 12:21)

12. Katero pomembno sporočilo razglašamo po Jehovovem naročilu?

¹² Jehovovo ljudstvo pod vodstvom angelov razglaša pomembno sporočilo: »Bojte se Boga in mu dajte slavo, ker je prišla ura njegove sodbe. Zato častite Njega, ki je naredil nebo, zemljo, morje in izvirke vodá.« (Raz. 14:7) Zdaj je čas za širjenje tega sporočila. Ljudi okoli sebe moramo opozarjati, naj odidejo iz Babilona Velikega, da ne bi bili soudeleženi pri njegovih grehih. (Raz. 18:4) »Druge ovce« skupaj z maziljenimi kristjani rotijo tiste, ki so odtujeni Bogu: »Spravite se z Bogom.« (Jan. 10:16; 2. Kor. 5:20)

13. S čim si krepimo željo oznanjati dobro novico?

¹³ Prepričani smo, da živimo v »uri [. . .] sodbe«. Verjamemo tudi, da Jehova  ne pretirava s tem, da nas opozarja na nujnost oznanjevanja in pridobivanja učencev. Apostol Janez je v videnju »videl štiri angele, ki so stali na štirih voglih zemlje in zadrževali štiri vetrove zemlje«. (Raz. 7:1) Ali tudi ti v veri vidiš te angele, pripravljene, da na ta svet spustijo uničevalne vetrove velike stiske? Če jih z očmi vere vidiš, lahko s prepričanostjo oznanjaš dobro novico.

14. Kaj nas spodbuja, da posvarimo hudobneža pred njegovo hudobno potjo?

¹⁴ Pravi kristjani že uživamo prijateljstvo z Jehovom in upamo na večno življenje. Obenem pa se tudi jasno zavedamo svoje odgovornosti, da posvarimo hudobneža, da bi se odvrnil od svoje hudobne poti in tako ohranil življenje. (Beri Ezekiel 3:17–19.) Seveda ne oznanjujemo samo zato, da ne bi bili krivi za prelito kri. Radi imamo Jehova in svoje bližnje. Jezus je to, kaj ljubezen in usmiljenje v resnici pomenita, ponazoril v svoji priliki o usmiljenem Samarijanu. Lahko se vprašamo: Ali me tako kakor Samarijana usmiljenje žene k temu, da oznanjujem? Konec koncev si nikoli ne bi želeli biti podobni duhovniku in levitu iz te prilike, s tem da bi se izgovarjali in šli tako rekoč »po drugi strani«. (Luk. 10:25–37) Vera v Božje obljube in ljubezen do bližnjega nas spodbujata, da si kar najbolj prizadevamo oznanjevati, dokler je še čas.

15. Zakaj so se Izraelci počutili, kakor da so ujeti v past?

¹⁵ Mojzesu je vera v »Nevidnega« pomagala, ko so se Izraelci po  odhodu iz Egipta znašli v nevarnosti. V Bibliji piše: »Izraelovi sinovi [so] povzdignili oči in videli, da gredo Egipčani za njimi. Tedaj so se Izraelovi sinovi zelo prestrašili in začeli vpiti k Jehovu.« (2. Mojz. 14:10–12) Ali je do teh sila neugodnih okoliščin prišlo nepričakovano? Sploh ne. Jehova je namreč napovedal: »Pustil [bom], da bo faraonu srce zakrknilo. Faraon se bo pognal za njimi, jaz pa se bom oslavil, ko bom faraona in vso njegovo vojsko uničil. Tedaj bodo Egipčani vedeli, da sem jaz Jehova.« (2. Mojz. 14:4) Ampak Izraelci so videli samo to, kar je bilo pred njihovimi fizičnimi očmi – pred seboj neprehodno Rdeče morje, za seboj faraonove naglo bližajoče se bojne vozove, ob sebi pa 80 let starega voditelja! Počutili so se, kakor da so ujeti v past.

16. Kako je vera krepila Mojzesa pri Rdečem morju?

¹⁶ Toda Mojzes se ni tresel od strahu. Zakaj ne? Ker je z očmi vere videl nekaj mnogo močnejšega, kot je morje ali vojska. Lahko je videl, kako jih »bo Jehova [. . .] rešil«, in je vedel, da se bo Jehova bojeval za Izraelce. (Beri 2. Mojzesova 14:13, 14.) S svojo vero je navdihoval Božje ljudstvo. »Zaradi vere so šli skozi Rdeče morje kakor po suhem,« piše v Bibliji, »ko pa so si to drznili storiti tudi Egipčani, jih je voda pogoltnila.« (Heb. 11:29) Potem se je ljudstvo »balo Jehova ter verovalo v Jehova in njegovega služabnika Mojzesa«. (2. Mojz. 14:31)

17. Kateri prihodnji dogodek bo preizkusil našo vero?

¹⁷ Kmalu bo videti, kakor da so tudi naša življenja v nevarnosti. Proti koncu velike stiske bodo vlade tega sveta že opustošile in povsem uničile verske organizacije, ki bodo po velikosti in številu vernikov močno prekašale našo organizacijo. (Raz. 17:16) V prerokbi Jehova pravi, da bomo videti nemočni, kakor tisti, ki »prebivajo v neobzidanih krajih in nimajo ne zapahov ne vrat«. (Ezek. 38:10–12, 14–16) Gledano s človeškimi očmi, se bo zdelo, da nimamo nobenih možnosti za preživetje. Kako se bomo odzvali?

18. Pojasni, zakaj lahko med veliko stisko ostanemo značajni.

¹⁸ Ni se nam treba tresti od strahu. Zakaj ne? Ker je Jehova napad na svoje ljudstvo napovedal; napovedal pa je tudi izid. »‚Tistega dne, ko bo Gog prišel v Izraelovo deželo,‘ govori Vrhovni gospod Jehova, ‚se mi bo na obrazu zarisala jeza. V svoji togoti, v ognju svojega srda bom govoril.‘« (Ezek. 38:18–23) Takrat bo Bog Jehova uničil vse, ki želijo škodovati njegovemu ljudstvu. Če imaš vero v takšen izid »velikega in strah zbujajočega Jehovovega dneva«, lahko vidiš, kako te bo »Jehova [. . .] rešil«, in ostaneš značajen. (Joel 2:31, 32)

19. a) Kako tesno je bilo prijateljstvo med Jehovom in Mojzesom? b) Kako si blagoslovljen, če Jehova upoštevaš na vseh svojih poteh?

¹⁹ Že zdaj se pripravljaj na te vznemirljive dogodke, prizadevaj si ves čas biti »stanoviten, kakor da bi videl Nevidnega«! Z rednim preučevanjem in molitvijo utrjuj svoje prijateljstvo z Bogom Jehovom. Mojzes je bil v tako tesnem prijateljskem odnosu z Jehovom in je zanj opravljal tako mogočna dela, da v Bibliji piše, da ga je Jehova poznal »iz obličja v obličje«. (5. Mojz. 34:10, pdč. op.) Mojzes je bil izjemen prerok. Vera lahko tudi tebi pomaga tako zelo dobro poznati Jehova, kakor da bi ga dejansko videl. Če ga nenehno upoštevaš »na vseh svojih poteh«, kot te k temu spodbuja Božja Beseda, bo »tvoje poti poravnal«. (Preg. 3:6)