1., 2. Glede česa je Jezus opomnil svoje apostole in zakaj je to storil?

PISALO se je leto 32 n. št. Jezus je bil v Galileji in nastopile so težave. Nekaj njegovih apostolov se je prepiralo o tem, kdo med njimi je največji. Evangelist Luka poroča: »Polastilo [se jih je] razmišljanje, kdo od njih je največji. Jezus je vedel, o čem razmišljajo, zato je vzel majhnega otroka, ga postavil poleg sebe in jim rekel: ‚Kdor sprejme tega otroka v mojem imenu, sprejme tudi mene, in kdor sprejme mene, sprejme tudi njega, ki me je poslal. Kdor se namreč med vsemi vami vede kot majhen, ta je velik.‘« (Luk. 9:46–48) Jezus je apostolom potrpežljivo, vendar odločno pomagal uvideti, da je treba biti ponižen.

² Ali je bil Jezusov opomin, naj se vedejo kot majhni, v skladu s pogledi Judov v prvem stoletju? Ali pa se je bil z duhom, ki je takrat prevladoval? Družbene razmere tistega časa so v nekem priročniku opisane takole: »Pri vseh zadevah se je venomer postavljalo vprašanje, kdo je večji, in zelo pomembno je bilo, da se posamezniku izkaže dolžna čast, to pa je stalno povzročalo skrbi.« (Theological Dictionary of the New Testament) Jezus je svoje apostole opomnil, da morajo biti drugačni od drugih ljudi.

3. a) Kaj pomeni vesti se kot majhen in zakaj je to morda izziv? b) Katera vprašanja se glede tega postavljajo?

³ Grška beseda, ki se prevaja z »majhen«, označuje skromnega, ponižnega, navadnega, nepomembnega človeka oziroma nekoga, ki pri drugih ni tako spoštovan in nima velikega vpliva. Jezus je za zgled ponižnosti in skromnosti vzel majhnega  otroka, in s tem svojim apostolom jasno pokazal, kakšni morajo biti. Ta opomin je za današnje kristjane uporaben ravno tako, kakor je bil v prvem stoletju. Vesti se kot majhni nam morda predstavlja izziv, še zlasti v nekaterih okoliščinah. Človeška težnja k ponosu nas mogoče navaja na to, da stremimo za ugledom. Na nas lahko vplivata tudi okolje, ki spodbuja tekmovalnost, in duh sveta, tako da postajamo egoistični, prepirljivi ali pa z drugimi začnemo manipulirati. Kaj bi nam lahko pomagalo vesti se kot majhni? Kako je lahko tisti, ki se med nami »vede kot majhen«, pravzaprav »velik«? Na katerih področjih v življenju naj bi si prizadevali kazati ponižnost?

4., 5. Kaj nas lahko navaja k temu, da rastemo v ponižnosti? Povej primer.

⁴ V ponižnosti lahko med drugim rastemo tako, da razmišljamo o tem, kako velik je Jehova v primerjavi z nami. Res, »njegove razumnosti se ne da preiskati«. (Iza. 40:28) Apostol Pavel je o nekaterih vidikih Jehovove veličastnosti napisal: »O globočina Božjega bogastva, modrosti in znanja! Kako nedoumljive so njegove sodbe in neizsledljive njegove poti!« (Rim. 11:33) Ta izjava še vedno drži, pa čeprav si je človeštvo od takrat, ko je Pavel pred 2000 leti napisal te besede, v marsičem pridobilo veliko znanja. Ne glede na to, koliko vemo, bi morali ponižno priznati, da temu, kar se še lahko naučimo o Jehovu, njegovih delih in ravnanju, ni ne konca ne kraja.

⁵ Leu *, na primer, je spoznanje, da se o Bogu in njegovih delih nikoli ne bomo mogli vsega naučiti, pomagalo, da je začel nase gledati kot na majhnega. Že kot mladega fanta ga je prevzela znanost. Želel je kar največ izvedeti o vesolju, zato je šel študirat astrofiziko. In prišel je do pomembnega sklepa. Takole pravi: »Na podlagi svojega raziskovanja sem spoznal, da človeštvo zgolj z današnjimi znanstvenimi teorijami ni zmožno povsem razumeti vesolja. Zato sem se preusmeril na študij prava.« Tako je Leo čez čas postal okrožni državni tožilec in pozneje sodnik. Z ženo sta kasneje prišla v stik z Jehovovimi pričami in začela preučevati Biblijo. Oklenila sta se resnice in postala posvečena Božja služabnika. Kaj je Leu pomagalo, da se je kljub svoji visoki izobrazbi začel vesti kot majhen?  Brez pomišljanja odgovarja: »Pomagalo mi je spoznanje, da ne glede na to, koliko vemo o Jehovu in vesolju, obstaja še veliko več tega, kar moramo še odkriti.«

6., 7. a) Zakaj lahko rečemo, da je Jehova čudovit zgled ponižnosti? b) Kako lahko Božja ponižnost naredi posameznika »velikega«?

⁶ Naslednji dejavnik, ki nam pomaga biti ponižni, je dejstvo, da je tudi Jehova sam ponižen. In mi smo, kot beremo v Bibliji, »Božji sodelavci«. (1. Kor. 3:9) Samo pomislimo! Jehova je Bog, ki mu v veličini ni para, vendar nam izkazuje čast s tem, da smemo z njegovo Besedo, Biblijo, opravljati našo službo. Čeprav je on tisti, ki daje, da raste, nam dovoljuje saditi in zalivati. Tako nam podeljuje častno nalogo, da lahko delamo skupaj z njim. (1. Kor. 3:6, 7) Ali nam s tem ne daje čudovitega zgleda ponižnosti? Jehovova ponižnost bi morala biti vsakemu od nas v spodbudo, da se vede kot majhen.

⁷ Božji zgled ponižnosti je imel zelo velik vpliv na psalmista Davida. Jehovu je pel: »Dal mi boš svoj ščit rešitve, tvoja ponižnost me bo naredila velikega.« (2. Sam. 22:36) David je vso slavo, ki jo je užival v Izraelu, pripisal Jehovovi ponižnosti – temu, da se je Bog sklonil oziroma ponižal, da bi mu izkazal pozornost. (Ps. 113:5–7) Ali je z nami kaj drugače? Mar ni res, da se lahko tudi za nas, glede na to, da smo vse, kar imamo – lastnosti, sposobnosti, posebne naloge – dobili od Jehova, reče »Kaj pa imaš, česar nisi prejel«? (1. Kor. 4:7) Posameznik, ki se vede kot majhen, postane »velik« tako, da je kot Jehovov služabnik še koristnejši. (Luk. 9:48) Poglejmo, kako tisti, ki se vede kot majhen, postane »velik«.

8. Kako ponižnost vpliva na naš odnos do Jehovove organizacije?

⁸ Ponižnost je nujna, da smo v Božji teokratični organizaciji zadovoljni in da sodelujemo z občino. Za primer razmislimo o Petri, mladi ženski, ki je odraščala v družini Prič. Petra je želela delati po svoje, zato se je oddaljila od občine. Več let pozneje se je začela spet družiti z občino. Zdaj je srečna, da je del Jehovove organizacije in z občino navdušeno sodeluje. Zakaj sedaj razmišlja drugače? »Da sem se v Božji organizaciji lahko počutila kot doma,« piše, »sem morala razumeti in razviti dve najpomembnejši lastnosti – ponižnost in skromnost.«

9. Kako ponižen človek gleda na duhovno hrano, ki jo prejemamo, in zakaj ga to naredi še koristnejšega?

⁹ Ponižen človek je iz srca hvaležen za vse, kar Jehova daje, tudi za duhovno hrano. Zato takšen posameznik marljivo preučuje Biblijo in navdušeno prebira reviji Stražni stolp in Prebudite se!. Podobno kakor mnogi drugi zvesti Jehovovi služabniki ima morda navado, da vsako novo publikacijo prej, preden jo da na polico v svoji knjižnici, prebere. Če svojo ponižnost in cenjenje pokažemo tako, da prebiramo in preučujemo naše biblijske publikacije, duhovno napredujemo, Jehova pa nas lahko še bolj uporablja v svoji službi. (Heb. 5:13, 14)

10. Kako se lahko v občini vedemo kot majhni?

¹⁰ Kdor se vede kot majhen, postane »velik« še drugače. V vsaki občini  so po Jehovovem svetem duhu postavljeni usposobljeni možje, da služijo kot starešine. Starešine skrbijo za organiziranje duhovnih zadev, kot so občinski shodi, oznanjevanje in pastirjevanje. Če se vedemo kot majhni, tako da s starešinami rade volje sodelujemo, s tem prispevamo k veselju, miru in enotnosti v občini. (Beri Hebrejcem 13:7, 17.) In če služiš kot starešina ali strežni služabnik, ali pokažeš ponižnost tako, da si hvaležen Jehovu za to, da ti je zaupal takšno prednostno nalogo?

11., 12. Zaradi česa smo dragocenejši v Jehovovi organizaciji in zakaj lahko to rečemo?

¹¹ Kdor se vede kot majhen, je »velik« oziroma dragocenejši v Jehovovi organizaciji tudi zato, ker je zaradi svoje ponižnosti dober in koristen Božji služabnik. Jezus je moral svoje učence opomniti, naj se vedejo kot majhni, ker so se nekateri od njih pustili vplivati prevladujočemu duhu tistega časa. »Tedaj pa se jih je polastilo razmišljanje, kdo od njih je največji,« piše v Luku 9:46. Ali bi lahko tudi mi začeli razmišljati, da smo nekako boljši od naših sočastilcev oziroma ljudi na splošno? Mnoge ljudi v današnjem svetu ženeta ponos in sebičnost. Bodimo drugačni in ravnajmo ponižno. Če tako ravnamo in dajemo v ospredje Jehovovo voljo, postanemo za naše brate in sestre bolj osvežilna družba.

¹² Jehovov opomin, naj se vedemo kot majhni, nas zares vzgibava, da smo ponižni. Pravzaprav bi si morali prizadevati, da bi se na vseh področjih v življenju vedli kot majhni. Posvetimo pozornost še posebej trem takšnim področjem.

13., 14. V čem bi se morala mož in žena vesti kot majhna in kako lahko to vpliva na zakon?

¹³ V zakonu. Danes se mnogi ljudje potegujejo samo za svoje pravice in gredo tako daleč, da pri tem že posegajo v pravice drugih. Tisti pa, ki se vede kot majhen, se pusti voditi stališču, h kateremu je spodbujal Pavel. V svojem pismu Rimljanom je napisal: »Zato si torej prizadevajmo za to, kar prispeva k miru, in za to, kar je v medsebojno spodbudo.« (Rim. 14:19) Kdor se vede kot majhen, si prizadeva za mir z vsemi, še zlasti s svojim dragim zakonskim tovarišem.

¹⁴ Razmislimo denimo o sprostitvi. Mož in žena lahko imata glede razvedrila različne želje. Mogoče bi bil mož v prostem času raje doma in v miru bral knjigo. Žena pa bi raje šla ven kaj pojest ali obiskat prijatelje. Ali ni ženi lažje spoštovati moža, če pri njem vidi, da je ponižen in da se ne ozira samo na svoje želje, ampak se iskreno zanima tudi za to, kar je všeč njej oziroma ji ni všeč? In kako zelo rad ima mož svojo ženo in kako zelo jo ceni, če vidi, da ne daje v ospredje le svojih želja, temveč upošteva tudi njegove. Če se mož in žena vedeta kot majhna, se njuna zakonska vez krepi. (Beri Filipljanom 2:1–4.)

15., 16. K čemu je David spodbujal v 131. psalmu in kako naj bi to vplivalo na naše vedenje v občini?

¹⁵ V občini. V svetu mnogi živijo z mislijo, da morajo biti njihove želje zadovoljene takoj. Primanjkuje jim potrpežljivosti in kakršno koli čakanje je zanje muka. To, da se vedemo kot majhni, nam pomaga čakati na Jehova. (Beri Psalm 131:1–3.) Če smo ponižni  in čakamo na Jehova, nam to prinaša varnost, blagoslove, tolažbo in zadovoljstvo. Nič čudnega, da je David svoje rojake spodbujal, naj potrpežljivo čakajo na svojega Boga!

¹⁶ Tudi ti lahko občutiš takšno tolažbo, če ponižno čakaš na Jehova. (Ps. 42:5) Morda si želiš »lepega dela« in se zato poteguješ »za nadzorniško službo«. (1. Tim. 3:1–7) Seveda bi moral storiti vse, kar je v razumni meri mogoče, da bi sveti duh v tebi razvil lastnosti, ki se pričakujejo od nadzornika. Toda kaj, če se ti zdi, da to pri tebi traja dlje kot pri drugih? Tisti, ki se vede kot majhen in potrpežljivo čaka na prednostno nalogo, bo radostno služil Jehovu in bo vesel vsake naloge, ki jo dobi.

17., 18. a) Kako nam koristi, če druge prosimo, da nam odpustijo, in če smo tudi sami pripravljeni odpustiti drugim? b) Kaj nam je priporočeno v Pregovorih 6:1–5?

¹⁷ V medsebojnih odnosih. Opravičiti se je nekaj, kar je mnogim ljudem težko storiti. Božji služabniki pa se vedejo kot majhni, kar pokažejo s tem, da priznajo svoje napake in se opravičijo. Poleg tega so pripravljeni drugim odpuščati njihove napake. Medtem ko ponos vodi v razdore in prepire, pa odpuščanje prispeva k miru med brati in sestrami.

¹⁸ Morda se moramo ponižati in se drugemu iskreno opravičiti takrat, kadar zaradi okoliščin, na katere nimamo vpliva, ne moremo izpolniti kakega dogovora. Ponižen kristjan ne bo spregledal svojih napak, ampak jih bo voljno priznal, pa četudi bi del krivde lahko pripisal drugi strani. (Beri Pregovori 6:1–5.)

19. Zakaj naj bi bili vsi hvaležni za biblijski nasvet, naj se vedemo kot majhni?

¹⁹ Za svetopisemsko spodbudo, naj se vedemo kot majhni, smo nadvse hvaležni! Včasih nam je sicer težko biti takšni, toda če se zavedamo, kako velik je naš Stvarnik v primerjavi z nami, in se spominjamo, da je ponižen, nas bo to vzgibavalo, da bomo tudi sami razvijali ponižnost. Če tako ravnamo, smo kot Jehovovi služabniki resnično še koristnejši. Zato si le prizadevajmo vesti se kot majhni.