Pomagajmo drugim, da se bodo potegovali za odgovornosti

»Vsak, ki bo popolnoma poučen, bo kakor njegov učitelj.« (LUK. 6:40)

1. Kako je Jezus med svojim delovanjem na zemlji položil temelj izjemne občine?

APOSTOL JANEZ je svoj evangelij sklenil z besedami: »Je pa še veliko drugega, kar je Jezus storil, in če bi se vse to do podrobnosti napisalo, menim, da tudi ves svet ne bi imel prostora za zvitke, ki bi se napisali.« (Jan. 21:25) Jezus je med svojim kratkim, vendar razgibanim delovanjem dosegel marsikaj, med drugim je poiskal, izšolal in organiziral moške, da so po koncu njegovega bivanja na zemlji prevzeli vodilno vlogo v krščanski občini. Ko se je leta 33 n. št. vrnil v nebesa, je za seboj pustil temelje izjemne občine, ki je kmalu štela več tisoč pripadnikov. (Apd. 2:41, 42; 4:4; 6:7)

2., 3. a) Zakaj se tako nujno potrebujejo krščeni bratje, ki bi se potegovali za službene prednosti? b) Kaj bomo pregledovali v tem članku?

² Glede na to, da je v več kot 100.000 občinah po svetu več kot sedem milijonov aktivnih oznanjevalcev Kraljestva, se še vedno potrebujejo bratje, ki bi vodili duhovne dejavnosti. Na primer, zelo se potrebujejo  krščanski starešine. Vse, ki se potegujejo za to službeno prednost, je treba pohvaliti, saj si želijo »lepega dela«. (1. Tim. 3:1)

³ Toda moški ne izpolnjujejo kar samodejno pogojev za odgovornosti v občini. Posvetna izobrazba ali življenjske izkušnje še ne naredijo nekoga primernega za tovrstno delo. To nalogo lahko ustrezno opravlja samo moški, ki je duhovno usposobljen. Bolj kot njegove sposobnosti ali dosežki so pomembne njegove duhovne vrline. Kako se lahko pomaga moškim v občini, da bi izpolnjevali pogoje za to službo? »Vsak, ki bo popolnoma poučen, bo kakor njegov učitelj,« je rekel Jezus. (Luk. 6:40) V tem članku bomo pregledali, kako vse je Veliki Učitelj, Jezus Kristus, pomagal svojim učencem izpolnjevati pogoje za večje odgovornosti, in videli bomo, kaj se v tem pogledu lahko naučimo od njega.

»Jaz vas imenujem prijatelji«

4. Kako se je Jezus svojim učencem izkazal za pravega prijatelja?

⁴ Jezus ni s svojimi učenci ravnal kot s podložniki, ampak kot s prijatelji. Z njimi je preživljal čas, se jim zaupal in jim »razodel vse«, kar je slišal od svojega Očeta. (Beri Janez 15:15.) Predstavljaj si, kako navdušeni so bili, ko je Jezus odgovoril na njihovo vprašanje: »Kaj bo znamenje tvoje navzočnosti in sklenitve stvarnosti?« (Mat. 24:3, 4) Svojim sledilcem je zaupal tudi to, o čemer je razmišljal in kar je čutil. Na primer, nekoliko prej, preden je bil izdan, je zvečer vzel s seboj v vrt Getsemani Petra, Jakoba in Janeza. Tam je iskreno molil o tem, kar mu je težilo srce. Apostoli morda niso slišali, kaj je Jezus govoril v tej molitvi, toda gotovo so začutili, da gre za resno stvar. (Mar. 14:33–38) Pomisli tudi na to, kakšen vtis je na te tri apostole pustilo spremenjenje, ki so mu bili priča nekaj časa pred tem. (Mar. 9:2–8; 2. Pet. 1:16–18) Tesno prijateljstvo, ki ga je Jezus sklenil s svojimi učenci, jim je bilo v oporo, ko so kasneje opravljali svoje zahtevne naloge.

5. Kako lahko krščanski starešine pomagajo drugim?

⁵ Krščanski starešine se tako kot Jezus spoprijateljijo z drugimi in jim pomagajo. Za sovernike si vzamejo čas in se iskreno zanimajo zanje, kar jim pomaga stkati prisrčna, tesna prijateljstva. Starešine se zavedajo, da je nekatere stvari pomembno ohranjati zaupne, vendar pa niso skrivnostni. Svojim bratom zaupajo in se z njimi pogovarjajo o svetopisemskih resnicah, ki so se jih naučili. Nikakor ne gledajo zviška na kakšnega strežnega služabnika, ki je morda sorazmerno mlad. Ne, v takšnem duhovno naravnanem moškem vidijo potencial in se zavedajo, da je njegov prispevek pri skrbi za občino dragocen.

»Dal sem vam namreč zgled«

6., 7. Kakšen dober zgled je Jezus dal svojim učencem in kako je to vplivalo nanje?

⁶ Jezusovi učenci so cenili duhovne stvari, toda na njihovo razmišljanje sta včasih vplivali vzgoja in kultura. (Mat. 19:9, 10; Luk. 9:46–48; Jan. 4:27) Kljub temu jim Jezus ni pridigal ali grozil. Prav tako jih ni obremenjeval z nerazumnimi zahtevami ali jim naročal, naj naredijo kaj, česar sam ne bi bil pripravljen storiti. Jezus jih je učil z zgledom. (Beri Janez 13:15.)

⁷ Kakšen zgled je dal Jezus svojim učencem? (1. Pet. 2:21) Svoje življenje je ohranjal preprosto, tako da je lahko neovirano služil drugim. (Luk. 9:58) Bil je skromen in pri poučevanju se je vedno opiral na Svete spise. (Jan. 5:19; 17:14, 17) Bil je dostopen in prijazen. Vse, kar je delal, je delal iz ljubezni. (Mat. 19:13–15; Jan. 15:12) Njegov vpliv na apostole je bil pozitiven. Na primer, Jakoba ni zajel strah, ko mu je pretila smrt, ampak je zvestovdano služil Bogu, vse dokler ni bil usmrčen. (Apd. 12:1, 2) Janez pa je zvesto hodil po Jezusovih stopinjah več kot 60 let. (Raz. 1:1, 2, 9)

8. Kakšen zgled so starešine mlajšim moškim in drugim?

 ⁸ Starešine, ki so požrtvovalni, ponižni in ljubeči, dajejo s tem mlajšim moškim dober zgled. (1. Pet. 5:2, 3) Poleg tega starešine, ki so zgledni v veri, poučevanju, krščanskem življenju in oznanjevanju, navdaja z zadovoljstvom to, da vedo, da drugi lahko posnemajo »njihovo vero«. (Heb. 13:7)

Dal jim je napotke in jih poslal oznanjevat

9. Na podlagi česa lahko rečemo, da je Jezus svoje učence šolal za oznanjevalsko delo?

⁹ Potem ko je Jezus dve leti goreče oznanjeval, je poslal oznanjevat tudi svojih 12 apostolov. Toda pred tem jim je dal napotke. (Mat. 10:5–14) Preden je čudežno priskrbel hrano za večtisočglavo množico, je svojim učencem povedal, kako naj posedejo ljudi in razdelijo hrano. (Luk. 9:12–17) Iz tega je očitno, da je Jezus šolal svoje učence tako, da jim je dajal jasne in izrecne smernice. Kasneje je ta pouk ob pomoči svetega duha usposobil apostole, da so organizirali obsežno oznanjevalsko kampanjo, ki je potekala od leta 33 n. št.

10., 11. Kako lahko starešine in drugi šolajo moške, da bodo služili v občini?

¹⁰ Danes se duhovno usposabljanje prične, ko posameznik privoli v preučevanje Biblije. Mogoče mu je treba pomagati, da se nauči dobro brati ali pa še kaj drugega. Ko prične redno obiskovati krščanske shode, bo izvedel, kaj mora narediti, da bi lahko sodeloval v Teokratični strežbeni šoli in postal nekrščeni oznanjevalec. Po krstu je deležen nadaljnjega šolanja. Na primer, nauči se tega, kako lahko pomaga pri vzdrževanju kraljestvene dvorane. Čez čas mu lahko starešine pokažejo, kaj mora delati, da bi izpolnjeval pogoje za strežnega služabnika.

¹¹ Ko da starešina krščenemu bratu kakšno nalogo, mu rade volje pojasni s tem povezane organizacijske postopke in priskrbi potrebna navodila. Brat, ki se usposablja za služenje v občini, mora razumeti, kaj se pričakuje od njega. Če mu naloga, ki jo je dobil, dela preglavice, ljubeč starešina ne sklene prehitro, da brat pač ni sposoben. Starešina ga raje prijazno opozori, na kaj mora biti pozoren, in mu tudi znova pojasni, kaj mora delati in kako. Starešine veseli, ko vidijo, da se bratje pozitivno odzovejo na njihovo pomoč in tako tudi sami okusijo srečo, ki jo prinaša služenje drugim. (Apd. 20:35)

»Kdor pa posluša nasvet, je moder«

12. Zakaj so bili Jezusovi nasveti učinkoviti?

¹² Jezus je svoje učence šolal tako, da jim je glede na njihove potrebe osebno svetoval. Na primer, ko sta Jakob in Janez hotela priklicati ogenj z neba na nekaj Samarijanov, ki ga niso hoteli sprejeti, ju je zaradi tega pokaral. (Luk. 9:52–55) Ko je ob neki drugi priložnosti njuna mati pristopila k Jezusu in ga v njunem imenu prosila, da bi imela pomemben položaj v Kraljestvu, jima je Jezus naravnost rekel: »Tega, da bi sedela na moji desni oziroma na moji levi, ne morem dati jaz. Ta mesta je moj Oče že pripravil za tiste, ki bodo tam sedeli.« (Mat. 20:20–23) Jezusovi nasveti so bili vedno jasni, praktični in so povsem temeljili na načelih iz Božje Besede. Učence je učil razmišljati na podlagi takšnih načel. (Mat. 17:24–27) Poleg tega se je zavedal njihovih omejitev in ni od njih pričakoval popolnosti. Pri svetovanju ga je vodila pristna ljubezen. (Jan. 13:1)

13., 14. a) Kdo potrebuje nasvet? b) O čem bi lahko starešina osebno svetoval nekomu, ki ne napreduje duhovno?

¹³ Vsak moški, ki se poteguje za odgovornosti v krščanski občini, potrebuje občasno nasvet iz Svetega pisma. »Kdor pa posluša nasvet, je moder,« piše v Pregovorih 12:15. »Ugotovil sem, da mi je največji izziv sprijazniti se z lastno nepopolnostjo,« pravi neki  mlad brat. »Nasvet, ki sem ga dobil od nekega starešina, mi je pomagal videti to v pravi luči.«

¹⁴ Če brat ne napreduje duhovno zaradi vprašljivega vedenja na kakšnem področju, starešine to opazijo in ga takoj skušajo »naravnati v duhu blagosti«. (Gal. 6:1) Včasih brat potrebuje nasvet zaradi kakšne svoje lastnosti. Na primer, če je videti, da je nekoliko prizanesljiv do sebe, ga starešina morda lahko opozori na to, da je Jezus goreče oznanjeval Kraljestvo in da je svojim sledilcem dal nalogo, naj pridobivajo učence. (Mat. 28:19, 20; Luk. 8:1) Če je brat videti častihlepen, bi mu starešina lahko pokazal, kako je Jezus pomagal svojim učencem sprevideti, da je nevarno, če si kdo želi biti pomemben v očeh drugih. (Luk. 22:24–27) Kaj pa, če brat nerad odpušča? Nanj lahko naredi močan vtis ponazoritev o sužnju, ki mu je bil odpuščen zelo velik dolg, vendar pa sam ni hotel nekomu drugemu odpustiti nekaj malega. (Mat. 18:21–35) Ko je potrebno svetovati, je dobro, da starešine to storijo čim prej. (Beri Pregovori 27:9.)

Vadi se »v tem, da dosežeš cilj«

15. Kako lahko brata njegova družina podpira, ko si prizadeva služiti drugim?

¹⁵ Starešine imajo vodilno vlogo pri šolanju moških za službene prednosti, toda pri tem jih lahko podpirajo tudi drugi. Na primer, če ima moški družino, mu ta lahko pomaga, da bi se potegoval za več odgovornosti v občini. Če je brat že starešina, mu zelo koristi, da ga žena in otroci ljubeče in nesebično podpirajo. Svoje naloge lahko uspešno opravlja samo, če so ga pripravljeni deliti z občino. Njihova pripravljenost razdajati se v tem pogledu ga navdaja z veseljem. Tudi soverniki v občini cenijo takšno požrtvovalnost. (Preg. 15:20; 31:10, 23)

16. a) Kdo je tisti, ki mora pokazati, da si želi služiti drugim? b) Kako se lahko moški poteguje za prednosti v občini?

¹⁶ Bratu lahko drugi pomagajo potegovati se za službene prednosti, vendar pa je on tisti, ki mora pokazati, da si želi služiti drugim. (Beri Galačanom 6:5.) Seveda lahko brat pomaga drugim in po najboljših močeh sodeluje v oznanjevanju tudi, če ni strežni služabnik ali starešina. Toda kdor se poteguje za prednosti v občini, se mora truditi, da bi izpolnjeval pogoje, opisane v Svetem pismu. (1. Tim. 3:1–13; Titu 1:5–9; 1. Pet. 5:1–3) Če si torej brat želi služiti kot strežni služabnik ali starešina, vendar še ni dobil te prednosti, bi moral posvetiti pozornost področjem, na katerih mora še duhovno napredovati. Pri tem mu lahko pomaga to, da redno bere Sveto pismo, marljivo osebno preučuje, poglobljeno  premišljuje, moli iz srca in goreče sodeluje v krščanski službi. Tako lahko osebno upošteva nasvet, ki ga je Pavel dal Timoteju: »Raje se vadi v tem, da dosežeš cilj, namreč vdanost Bogu.« (1. Tim. 4:7)

17., 18. Kaj lahko stori krščen brat, če ga je strah, če meni, da ni dovolj sposoben, ali če ne čuti želje po služenju drugim?

¹⁷ Kaj pa, če se moški ne poteguje za službene prednosti, ker ga je strah ali ker meni, da ni dovolj sposoben? Dobro bi bilo, da razmisli, koliko Bog Jehova in Jezus Kristus storita za nas. Tako je, Jehova »dan za dnem nosi naše breme«. (Ps. 68:19) Torej lahko naš nebeški Oče pomaga bratu sprejeti odgovornosti v občini. Koristno je tudi, da brat, ki ne služi kot strežni služabnik ali starešina, razmisli o dejstvu, da se v Božji organizaciji močno potrebujejo zreli moški, ki so pripravljeni sprejeti službene prednosti. Razmišljanje o tem ga lahko spodbudi, da se bo trudil premagati negativna čustva. Prav tako lahko moli za svetega duha. Pri tem bi se moral zavedati, da sta dve od lastnosti, ki sestavljajo sad duha, tudi mir in samoobvladanje, ki sta potrebna, da bi se znebil bodisi strahu bodisi občutkov nesposobnosti. (Luk. 11:13; Gal. 5:22, 23) Nobenega dvoma ni, da Jehova blagoslovi vsakogar, ki se s pravimi motivi poteguje za službene prednosti.

¹⁸ Mogoče kakšen krščen brat nima želje po tem, da bi se potegoval za službene prednosti. Kaj mu lahko pomaga? Apostol Pavel je pisal: »Bog [. . .] iz svoje dobre volje deluje v vas, da bi vi hoteli in delali.« (Fil. 2:13) Bog je tisti, ki po svetem duhu pomaga posamezniku, da si želi služiti drugim, in mu vliva moč za opravljanje svete službe. (Fil. 4:13) Poleg tega lahko kristjan prosi Boga, da bi ga spodbudil delati, kar je prav. (Ps. 25:4, 5)

19. Kakšno zagotovilo nam daje to, da se bo vzdignilo »sedem pastirjev, da, osem vojvod«?

¹⁹ Jehova blagoslavlja trud, ki ga starešine namenijo usposabljanju drugih. Njegovega blagoslova so deležni tudi tisti, ki se odzovejo na šolanje in se potegujejo za prednosti v občini. Sveto pismo nam zagotavlja, da se bo izmed Božjega ljudstva vzdignilo »sedem pastirjev, da, osem vojvod« – potrebno število usposobljenih moških – ki bodo imeli vodilno vlogo v občinah. (Miha 5:5) Kakšen blagoslov je, da se toliko kristjanov šola za službene prednosti in se ponižno poteguje zanje! To je zares v slavo Jehovu.

Kako bi odgovoril?

• Kako vse je Jezus šolal svoje učence?

• Kako lahko starešine posnemajo Jezusa, ko pomagajo moškim usposobiti se za služenje drugim v občini?

• Kako lahko brata njegova družina podpira pri potegovanju za službene prednosti?

• Kaj lahko moški sam naredi, da bi pokazal, da si želi služiti drugim?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 31]

Kako lahko pomagaš biblijskemu učencu, da bo napredoval?

[Slika na strani 32]

Kako lahko bratje pokažejo, da si želijo služiti drugim?