Ali pustiš, da te vodi Božji duh?
Ali pustiš, da te vodi Božji duh?
»Tvoj duh je dober, naj me vodi v deželi poštenih.« (PS. 143:10)
1., 2. a) Omeni nekaj primerov iz preteklosti in iz sodobnega časa, ko je Jehova s svetim duhom pomagal svojim služabnikom. b) Ali sveti duh deluje samo ob posebnih priložnostih? Pojasni.
NA KAJ se spomniš, ko razmišljaš o delovanju svetega duha? Ali pomisliš na Gideonova in Samsonova mogočna dejanja? (Sodn. 6:33, 34; 15:14, 15) Morda ti pride na misel pogum zgodnjih kristjanov ali pa spokojnost Štefana, ko je stal pred sanhedrinom. (Apd. 4:31; 6:15) Če pogledamo v novejši čas, se morda spomnimo na veselje, ki je značilno za naša mednarodna zborovanja, na značajnost naših bratov, ki so zaprti zaradi nevtralnosti, in na izjemni napredek oznanjevalskega dela. Vse to kaže na delovanje svetega duha.
2 Ali sveti duh deluje le ob posebnih priložnostih ali pa v izrednih okoliščinah? Ne. Božja Beseda govori o tem, da kristjani živijo po duhu in da jih duh vodi. (Gal. 5:16, 18, 25) Iz tega je razvidno, da lahko sveti duh stalno vpliva na naše življenje. Vsak dan bi morali prositi Jehova, naj po svojem duhu vodi naše mišljenje, govorjenje in ravnanje. (Beri Psalm 143:10.) Če pustimo, da duh neovirano deluje v našem življenju, v nas rojeva sad, ki je v poživitev za druge in v hvalo Bogu.
3. a) Zakaj je nujno, da nas vodi sveti duh? b) Kateri vprašanji bomo obravnavali?
3 Zakaj je življenjsko pomembno, da nas vodi sveti duh? Zato ker želi nad nami prevladati neka druga sila, ki nasprotuje delovanju svetega duha. Biblija to silo imenuje »meso« in se nanaša na grešna nagnjenja naše nepopolne človeške narave, na nepopolnost, ki smo jo podedovali od Adama. (Beri Galačanom 5:17.) Kaj spada k temu, da se pustimo voditi Božjemu duhu? Ali lahko storimo kaj konkretnega, da bi se zoperstavili napačnim težnjam našega grešnega telesa? Na ti vprašanji bomo dobili odgovor, ko bomo pregledali preostalih šest lastnosti, ki sestavljajo »sad duha«, in sicer »potrpežljivost, prijaznost, dobroto, vero, blagost, samoobvladanje«. (Gal. 5:22, 23)
Blagost in potrpežljivost prispevata k miru v občini
4. Kako blagost in potrpežljivost prispevata k miru v občini?
4 Beri Kološanom 3:12, 13. Blagost in potrpežljivost delujeta z roko v roki, kar se tiče pospeševanja miru v občini. Ti lastnosti nam pomagata, da z drugimi ravnamo uvidevno, da se znamo obvladati, kadar smo izzvani, in da ne vračamo milo za drago, ko nam kdo reče ali stori kaj neprijaznega. Če pride med nami in kakim sokristjanom do nesoglasja, nam bo potrpežljivost pomagala, da nad njim ne bomo obupali, ampak da bomo storili vse, kar je v naši moči, da bi zadevo rešili. Ali sta blagost in potrpežljivost v občini res potrebni? Da, saj smo vsi nepopolni.
5. Do česa je prišlo med Pavlom in Barnabom in kaj se iz tega naučimo?
5 Razmisli, kaj se je zgodilo Pavlu in Barnabu. Več let sta tesno sodelovala pri širjenju dobre novice. Oba sta imela hvalevredne lastnosti. Kljub temu je nekoč med njima »prišlo do hudega izbruha jeze, tako da sta se razšla«. (Apd. 15:36–39) Iz tega dogodka se naučimo, da včasih pride do nesoglasij celo med predanimi Božjimi služabniki. Kaj bi lahko storil kristjan, da se morebitno nesoglasje ne bi stopnjevalo do razgrete izmenjave mnenj, ki bi lahko povzročila trajen razdor?
6., 7. a) Katere svetopisemske nasvete naj bi upoštevali, da se razprava s sovernikom ne bi razvnela? b) Kako človeku koristi, če je »hiter za poslušanje, počasen za govorjenje«?
6 Iz besedne zveze »hud izbruh jeze« vidimo, da je do spora med Pavlom in Barnabom prišlo nenadoma in da je bil ta silovit. Modro je, da kristjan, če začuti, da se med pogovorom s sokristjanom v njem nabira jeza, upošteva nasvet iz Jakoba 1:19, 20: »Vsak človek [mora biti] hiter za poslušanje, počasen za govorjenje in počasen za jezo. Človek namreč v svoji jezi ne dosega Božje pravičnosti.« Odvisno od okoliščin lahko morda poskusi zamenjati temo pogovora, preložiti razpravo na kasnejši čas ali pa se vljudno posloviti, še preden se razprava razvname. (Preg. 12:16; 17:14; 29:11)
7 Kako posamezniku koristi, če upošteva ta nasvet? Kristjan pusti, da ga vodi Božji duh, ko si vzame čas, da se pomiri, moli o zadevi in razmisli, kako najbolje odgovoriti. (Preg. 15:1, 28) Pod vplivom duha lahko potem ravna in govori blago in potrpežljivo. Tako lahko upošteva nasvet iz Efežanom 4:26, 29: »Če se razjezite, nikar ne grešite. [. . .] Naj iz vaših ust ne pride nobena gnila beseda, ampak le tista, ki je dobra za okrepitev, kadar je to treba, da bi poslušalcem podelila tisto, kar je zanje koristno.« Zares, ko si oblečemo blagost in potrpežljivost, prispevamo k miru in enotnosti v občini.
S prijaznostjo in dobroto poživi družinske člane
8., 9. Kaj sta prijaznost in dobrota in kako vplivata na družinsko ozračje?
8 Beri Efežanom 4:31, 32; 5:8, 9. Prijaznost in dobrota človeka poživita podobno kakor nežen vetrič in hladna pijača ob vročem dnevu. Ti lastnosti prispevata k temu, da v družini vlada prijetno ozračje. Prijaznost je privlačna lastnost, ki izhaja iz iskrenega zanimanja za druge, iz zanimanja, ki se kaže z ustrežljivostjo in obzirnimi besedami. Dobrota je podobno kot prijaznost pozitivna lastnost, ki se kaže z dejanji, storjenimi v korist drugih. Zanjo je značilna radodarnost. (Apd. 9:36, 39; 16:14, 15) Vendar k dobroti spada še nekaj več.
9 Dobrota je moralna vrlina. K njej ne spada samo to, kaj delamo, ampak kar je še pomembnejše, to, kakšni smo. Dobrota je podobna sadežu, ki je v celoti zrel in ki nima ne znotraj ne zunaj nobene pomanjkljivosti. Ta lastnost, ki jo rojeva sveti duh, prežema celoten kristjanov način življenja.
10. Kaj lahko stori družinski poglavar, da bi člani njegove družine razvijali lastnosti, ki sestavljajo sad duha?
10 Kaj lahko pomaga članom krščanske družine, da bi drug z drugim ravnali prijazno in si izkazovali dobroto? Pri tem ima pomembno vlogo točno poznavanje Božje Besede. (Kol. 3:9, 10) Nekateri družinski poglavarji poskrbijo, da pri vsakotedenskem družinskem čaščenju preučujejo tudi posamezne lastnosti, ki sestavljajo sad duha. Takšno pregledovanje ni težko organizirati. Pomagajte si z raziskovalnimi pripomočki, ki so na voljo v vašem jeziku, da bi našli gradivo o posamezni lastnosti. Na teden lahko pregledate le nekaj odstavkov, kar pomeni, da boste vsaki lastnosti namenili nekaj tednov. Med preučevanjem gradiva preberite navedene svetopisemske vrstice in o njih razpravljajte. Razmišljajte o tem, kako bi naučeno upoštevali v življenju, in molite, naj Jehova blagoslovi vaš trud. (1. Tim. 4:15; 1. Jan. 5:14, 15) Ali je res možno, da bi takšno preučevanje vplivalo na to, kako družinski člani ravnajo drug z drugim?
11., 12. Kako je nekima zakonskima paroma koristilo preučevanje prijaznosti?
11 Neka mlada zakonca sta želela, da bi njuna zveza uspela, zato sta se odločila poglobljeno preučevati sad duha. Kako jima je to koristilo? Žena pove: »Spoznanje, da k prijaznosti spadata tako zvestoba kot vdanost, je močno vplivalo na to, kako še dandanes ravnava drug z drugim. Naučila sva se, da ne vztrajava pri svojem in da si odpuščava. Takšno preučevanje nama je pomagalo, da sva se naučila reči ‚hvala‘ in ‚oprosti‘, kadar je to potrebno.«
12 Neka druga zakonca, ki sta imela zakonske težave, sta spoznala, da njuni zvezi manjka prijaznosti. Odločila sta se, da skupaj preučita to lastnost. S kakšnim rezultatom? Mož se spominja: »Preučevanje prijaznosti nama je pomagalo uvideti, da morava drug drugemu zaupati, ne pa pripisovati napačne motive, torej da morava drug pri drugem iskati dobro. Začela sva se bolj zanimati za potrebe drug drugega. Biti prijazen je v mojem primeru pomenilo, da sem ženo prosil, da brez zadržkov pove, kar ima v mislih, ne da bi bil zaradi njenih besed užaljen. To je pomenilo, da sem moral potlačiti svoj ponos. Ko sva začela v zakonu kazati prijaznost, so se najini obrambni zidovi počasi pričeli rušiti. Končno sva lahko zadihala.« Ali bi tvoji družini koristilo preučevanje lastnosti, ki sestavljajo sad duha?
Ko si sam, ravnaj v veri
13. Pred katero nevarnostjo moramo varovati svojo duhovnost?
13 Kristjani morajo pustiti, da jih Božji duh vodi takrat, ko so v javnosti in ko so na samem. V današnjem Satanovem svetu so se sprevrženi prizori in nizkotno razvedrilo razbohotili. To pa je nevarno za našo duhovnost. Kaj naj kristjan stori? Božja Beseda nam svetuje: »Znebite [se] vse umazanije in te odvečne stvari, hudobnosti, ter v blagosti pustite, da se v vas vsadi beseda, ki lahko reši vaše duše.« (Jak. 1:21) Poglejmo, kako nam lahko vera, še ena od lastnosti, ki sestavljajo sad duha, pomaga ostati čisti v Jehovovih očeh.
14. Kako lahko pomanjkanje vere vodi v napačno ravnanje?
14 Verovati pravzaprav pomeni to, da nam je Bog Jehova resničen. Če nam Bog ni resničen, nas od napačnega ravnanja morda loči samo en majhen korak. Razmisli o tem, kar se je v davnini dogajalo med Božjim ljudstvom. Jehova je preroku Ezekielu razkril, da se za zaprtimi vrati dogajajo ostudne reči. Dejal je: »Sin človekov, ali si videl, kaj starešine Izraelove hiše počenjajo v temi, vsak v sobi, v kateri ima rezane podobe? Govorijo namreč: ‚Jehova nas ne vidi. Jehova je zapustil deželo.‘« (Ezek. 8:12) Ali si opazil, kaj je prispevalo k temu, da so pričeli tako ravnati? Niso verjeli, da Jehova vidi, kaj počenjajo. Jehova jim ni bil resničen.
15. Kako nam je močna vera v Jehova v zaščito?
15 Sedaj pa razmisli o Jožefu. Čeprav je bil sam, daleč stran od družine in svojega ljudstva, ni hotel prešuštvovati s Potifarjevo ženo. Zakaj? Dejal je: »Kako bi [. . .] mogel storiti takšno hudo dejanje in grešiti proti samemu Bogu?« (1. Mojz. 39:7–9) Jožefu je bil Jehova resničen. Če nam je Bog resničen, ne bomo gledali nespodobnega razvedrila ali delali na samem česar koli drugega, za kar vemo, da Bogu ne ugaja. Odločeni bomo ravnati kakor psalmist, ki je pel: »V svoji hiši bom hodil značajnega srca. Pred oči si ne bom postavljal ničvrednih reči.« (Ps. 101:2, 3)
S samoobvladanjem varuj svoje srce
16., 17. a) Kako se »mladenič nerazsodnega srca«, kot je opisano v Pregovorih, zaplete v greh? b) Kako bi se lahko ne glede na posameznikovo starost nekaj podobnega zgodilo danes, kot to prikazuje slika na strani 26?
16 Če imamo samoobvladanje, zadnjo od lastnosti, ki sestavljajo sad duha, potem znamo reči ne stvarem, ki jih Bog obsoja. Ta lastnost nam lahko pomaga varovati srce. (Preg. 4:23) Razmisli o zgodbi iz Pregovorov 7:6–23, ki opisuje, kako se »mladenič nerazsodnega srca« ujame v prostitutkine mreže. V past se je ujel, ko je »šel po ulici blizu njenega vogla«. Morda ga je radovednost premamila v njeno sosesko. Vse se zelo hitro odvija in mladenič ne dojame, da ravna nespametno in »da gre pri tem za njegovo dušo«.
17 Kako bi se lahko ognil tej usodni napaki? Tako da bi upošteval svarilo: »Ne stopaj na njene steze.« (Preg. 7:25) Iz tega se lahko nečesa naučimo tudi mi: Če želimo, da bi nas vodil Božji duh, moramo paziti, da se ne izpostavljamo skušnjavam. Posameznik bi lahko podobno kot »mladenič nerazsodnega srca« ravnal nespametno, če bi na primer brezciljno prestavljal televizijske programe ali brskal po internetu. Hote ali nehote bi lahko naletel na prizore, ki spolno vzburjajo. Postopoma bi mu lahko prišlo v navado, da bi gledal pornografijo. Ta nečista navada bi pogubno vplivala na njegovo vest in na njegov odnos z Bogom. Na kocki bi lahko bilo njegovo življenje. (Beri Rimljanom 8:5–8.)
18. Kaj bi lahko kristjan ukrenil, da bi obvaroval svoje srce, in kakšno vlogo ima pri tem samoobvladanje?
18 Takrat ko se pred nami pojavi spolno vzburljiv prizor, lahko pokažemo samoobvladanje tako, da nemudoma ukrepamo. To bi pravzaprav morali narediti. Toda koliko bolje je, da se takšnih okoliščin ognemo že vnaprej! (Preg. 22:3) Uvesti ustrezna varovala in se jih držati terja samoobvladanje. V zaščito nam je lahko na primer to, da postavimo računalnik nekam, kjer ga lahko vsakdo vidi. Nekateri so ugotovili, da je najbolje, če uporabljajo računalnik ali gledajo televizijo samo takrat, ko so prisotni še drugi. Zopet nekateri pa so se odločili, da ne bodo imeli dostopa do interneta. (Beri Matej 5:27–30.) Storimo, kakor koli je treba, da bi zaščitili sebe in svojo družino, tako da bi lahko častili Jehova »iz čistega srca, čiste vesti in nehinavske vere«. (1. Tim. 1:5)
19. Kako nam koristi, če pustimo, da nas vodi sveti duh?
19 Sad, ki ga rojeva sveti duh, prinaša veliko koristi. Blagost in potrpežljivost prispevata k miru v občini. Zaradi prijaznosti in dobrote so družine srečnejše. Vera in samoobvladanje pa nam pomagata, da ostanemo blizu Jehovu in da smo čisti v njegovih očeh. Poleg tega nam Galačanom 6:8 zagotavlja: »Kdor [. . .] seje v prid duhu, bo od duha žel večno življenje.« Da, Jehova bo uporabil svetega duha, da bi na temelju Kristusove odkupnine omogočil večno življenje tistim, ki se pustijo voditi duhu.
Kako bi odgovoril?
• Kako blagost in potrpežljivost prispevata k miru v občini?
• Kaj lahko pomaga članom krščanske družine, da bi drug z drugim ravnali prijazno in si izkazovali dobroto?
• Kako vera in samoobvladanje pomagata kristjanu varovati srce?
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 24]
Kaj lahko storiš, da se razprava s sovernikom ne bi razvnela?
[Slika na strani 25]
Preučevanje lastnosti, ki sestavljajo sad duha, lahko koristi tvoji družini.
[Slika na strani 26]
Katerih nevarnosti se ognemo, če ravnamo v veri in se obvladujemo?