Zaupajmo v Jehova, medtem ko se bliža konec

»Zaupajte v Jehova vekomaj.« (IZA. 26:4)

1. Po čem se Božji služabniki razlikujemo od ljudi v svetu?

ŽIVIMO v svetu, v katerem milijoni, morda zato ker so bili prevečkrat prizadeti ali razočarani, ne vedo več, komu ali čemu naj zaupajo. Kako drugačni smo v tem pogledu Jehovovi služabniki! Ker nas vodi Božja modrost, vemo, da ni pametno zaupati v ta svet ali v njegove »dostojanstvenike«. (Ps. 146:3) Svoje življenje in svojo prihodnost raje izročamo v Jehovove roke, saj vemo, da nas ima rad in da vedno izpolni to, kar reče. (Rim. 3:4; 8:38, 39)

2. Kaj je Jozue rekel glede tega, ali je Bog vreden zaupanja?

² V biblijskih dneh je Jozue pričal o tem, da je Bog vreden zaupanja. Proti koncu svojega življenja je dejal rojakom: »Dobro veste z vsem svojim srcem in z vso svojo dušo, da ni ostala neizpolnjena niti ena beseda od vseh obljub, ki vam jih je govoril vaš Bog Jehova. Vse so se izpolnile.« (Joz. 23:14)

3. Kaj nam o Bogu pove njegovo ime?

³ Jehova svojih obljub ne izpolnjuje zgolj iz ljubezni do svojih služabnikov, ampak predvsem zaradi svojega imena. (2. Mojz.  3:14; 1. Sam. 12:22) V predgovoru biblijskega prevoda The Emphasized Bible, ki ga je pripravil J. B. Rotherham, glede Božjega imena piše, da »postane najbolj milostna obljuba; Božja sposobnost prilagoditi se vsakršnim okoliščinam, težavam, morebitnim potrebam«. Dodaja še, da je to ime »obljuba, [. . .] razodetje, spomin, zaobljuba. Bog bo temu Imenu vedno zvest, nikoli se ga ne bo sramoval.«

4. a) K čemu nas spodbuja Izaija 26:4? b) Kaj bomo pregledali v tem članku?

⁴ Vprašaj se: »Ali tako dobro poznam Jehova, da mu brezpogojno zaupam? Ali zrem v prihodnost z zaupanjem, ker vem, da ima Bog vse pod nadzorom?« Izaija 26:4 pravi: »Zaupajte v Jehova vekomaj, ker je Jah Jehova večna skala.« Res je, da Bog danes ne poseže v življenje ljudi s kakšnim čudežem, kot je to občasno naredil v biblijskih dneh. Kljub temu se lahko »vekomaj« zanašamo nanj, ki je »večna skala«. Kako naš zaupanja vredni Bog pomaga svojim zvestim častilcem danes? Poglejmo tri načine: vliva nam moči, ko ga prosimo, da bi nam pomagal upreti se skušnjavi; podpira nas, ko se moramo spoprijemati z ravnodušnostjo ljudi ali z njihovim odkritim nasprotovanjem; drži nas pokonci, ko na nas pritiskajo življenjske skrbi. Medtem ko bomo pregledovali ta področja, razmisli o tem, kaj lahko storiš, da bi še trdneje zaupal v Jehova.

Zaupajmo v Boga, kadar smo v skušnjavi

5. Kdaj je naše zaupanje v Boga morda najbolj preizkušeno?

⁵ Eno je zaupati v Jehova, ko gre za njegovo obljubo o raju ali vstajenju – za reči, po katerih hrepenimo. Nekaj povsem drugega pa je zaupati vanj, ko gre za moralna vprašanja, ko je treba biti povsem prepričan, da se je prav podrediti njegovim potem in merilom in da nas bo to najbolj osrečilo. Kralj Salomon je zapisal naslednji opomin: »Ne zanašaj se na svojo razumnost, temveč z vsem svojim srcem zaupaj v Jehova. Upoštevaj ga na vseh svojih poteh, in on bo tvoje poti poravnal.« (Preg. 3:5, 6) Bodimo pozorni, da so tukaj omenjene naše »poti«. Da, naša celotna življenjska pot – ne le naše krščansko upanje – bi morala odsevati zaupanje v Boga. Kako lahko pokažemo takšno zaupanje, ko se pojavijo skušnjave?

6. Kaj lahko storimo, da bi bili še bolj odločeni zavračati napačne misli?

⁶ Ogibanje napačnega se prične z našimi mislimi. (Beri Rimljanom 8:5; Efežanom 2:3.) Kaj lahko storiš, da boš še bolj odločen zavračati napačne misli? Razmisli o naslednjih petih rečeh: 1. V molitvi prosi Boga za pomoč. (Mat. 6:9, 13) 2. Poglobljeno premišljuj o ljudeh iz biblijskih dni, o tistih, ki niso ubogali Jehova, in o tistih, ki so ga. Nato bodi pozoren na to, kako so se stvari iztekle za ene in za druge. * (1. Kor. 10:8–11)  3. Razmišljaj o tem, kakšno duševno in čustveno škodo lahko povzroči greh tebi in tvojim dragim. 4. Premišljuj o tem, kako se počuti Bog, ko kdo od njegovih služabnikov resno greši. (Beri Psalm 78:40, 41.) 5. Predstavljaj si, s kakšnim veseljem se napolni Jehovovo srce, ko vidi, da njegov zvestovdani častilec, najsibo javno ali zasebno, zavrne to, kar je napačno, in dela to, kar je prav. (Ps. 15:1, 2; Preg. 27:11) Tudi ti lahko delaš to, kar je prav, in tako pokažeš, da zaupaš v Jehova.

Zaupajmo v Boga, kadar se spoprijemamo z ravnodušnostjo in nasprotovanjem

7. S kakšnimi preizkušnjami se je srečeval Jeremija in kako se je kdaj pa kdaj počutil?

⁷ Mnogo naših bratov in sester živi na področjih, na katerih je še posebej preizkušena njihova zdržljivost. V podobnem okolju je služil tudi prerok Jeremija. Takrat je Judovo kraljestvo doživljalo svoje burne zadnje dneve. Jeremija je poslušno razglašal Jehovove sodbe, zato so ga dan za dnem zadevale preizkušnje vere. Ob neki priložnosti je tudi njegov zvestovdani tajnik Baruh tožil zaradi izčrpanosti. (Jer. 45:2, 3) Ali se je Jeremija prepustil malodušju? No, kdaj pa kdaj je vsekakor bil zelo potrt. »Preklet naj bo dan, ko sem se rodil!« je vzkliknil. »Zakaj sem prišel iz maternice, da bi gledal trud in žalost in da bi se moji dnevi končali v sramoti?« (Jer. 20:14, 15, 18)

8., 9. Kaj moramo glede na Jeremija 17:7, 8 in Psalm 1:1–3 delati, da bi še naprej rojevali dober sad?

⁸ Vendar se Jeremija ni vdal. Še naprej je zaupal v Jehova. Zato je ta zvesti prerok osebno izkusil, kako resnične so Jehovove besede, zapisane v Jeremiju 17:7, 8: »Blagoslovljen naj bo mož, ki zaupa v Jehova, ki se zanaša na Jehova. Bo kakor drevo, ki je zasajeno ob vodi in poganja svoje korenine k potoku. Ko bo nastopila vročina, je ne bo občutil, njegovo listje bo še naprej zeleno. V sušnem letu ne bo zaskrbljen niti ne bo nehal rojevati sadu.«

⁹ Jeremija podobno kot zeleneče sadno drevo, ki je »zasajeno ob vodi« ali v namakanem sadovnjaku, ni »nehal rojevati sadu«. Ni dovolil, da bi nanj vplivali hudobni zasmehovalci, ki so ga obkrožali. Raje se je držal Vira življenjsko pomembne »vode« in si vzel k srcu vse, kar mu je Jehova povedal. (Beri Psalm 1:1–3; Jer. 20:9) Kakšen odličen zgled je Jeremija vsem nam, še posebej tistim, ki služijo Bogu na težavnih področjih! Če je tudi tvoje področje takšno, se še naprej povsem zanašaj na Jehova, ki ti lahko pomaga zdržati, medtem ko tvoje ustnice »javno priznavajo njegovo ime«. (Heb. 13:15)

10. S čim vse smo blagoslovljeni in kaj bi se morali vprašati?

¹⁰ Jehova nam je, da bi nam pomagal spoprijeti se z življenjem v teh zadnjih dneh, dal zares zelenečo duhovno posest. Med drugim nam je priskrbel celotno Božjo Besedo, ki se točno prevaja v vedno več jezikov. Na razpolago nam je dal obilje duhovne hrane, ki jo po razredu zvestega in preudarnega sužnja dobivamo ob pravem času. Poleg tega je poskrbel, da lahko uživamo oporo in tovarištvo množice sovernikov, s katerimi se srečujemo na shodih in zborih. Ali kar najbolj izkoristiš vse to, kar nam je Jehova priskrbel? Vsi, ki to storijo, »bodo veselo vriskali zaradi radostnega srca«. Tisti, ki ne poslušajo Boga, pa bodo »vpili zaradi bolečine v srcu in tulili zaradi zlomljenega duha«. (Iza. 65:13, 14)

Zaupajmo v Jehova, kadar nas tarejo skrbi

11., 12. Kako je glede na svetovne probleme zares modro ravnati?

¹¹ Danes človeštvo, tako kot je bilo napovedano, preplavlja vse več gorja. (Mat.  24:6–8; Raz. 12:12) Ko pride do resnične poplave, se ljudje navadno zatečejo nekam na višje – morda zbežijo na kakšno vzpetino ali pa se povzpnejo na streho kakšne stavbe. Milijoni si, ko vidijo, da svetovni problemi naraščajo, podobno iščejo navidez višje ležeča zatočišča – finančne, politične ali verske institucije pa tudi znanost in tehniko. Toda nobeno od teh ne daje prave varnosti. (Jer. 17:5, 6) Jehovovi služabniki pa imajo po drugi strani varno zavetje – »večno skalo«. (Iza. 26:4) Psalmist je za Jehova dejal: »On je moja skala in rešitev, moja varna trdnjava.« (Beri Psalm 62:6–9.) Kaj moramo narediti, da bi bila ta Skala naše zavetje?

¹² Moramo se oklepati Jehova tako, da upoštevamo njegovo Besedo, ki je pogosto drugačna od človeške modrosti. (Ps. 73:23, 24) Ljudje, na katere vpliva človeška modrost, utegnejo na primer reči: »Imaš samo eno življenje; kar najbolje ga izkoristi«, »Ustvari si uspešno kariero«, »Prisluži si veliko denarja«, »Kupi to in ono«, »Potuj, naužij se sveta«. Božja modrost pa je povsem drugačna in se sklada z nasvetom, ki pravi, naj bodo, »kateri svet uporabljajo, kakor da ga ne bi porabljali do konca, scena tega sveta se namreč spreminja«. (1. Kor. 7:31) Podobno nas Jezus spodbuja, naj vedno dajemo na prvo mesto čaščenje Jehova, in si tako kopičimo »zaklade v nebesih«, saj bodo tam povsem na varnem. (Mat. 6:19, 20)

13. Katera vprašanja naj bi si zastavili v zvezi s 1. Janezovim 2:15–17?

¹³ Ali je iz tvojega odnosa do »sveta« in »tega, kar je v svetu,« jasno videti, da popolnoma zaupaš v Boga? (1. Jan. 2:15–17) Ali si Jehovovega blagoslova in prednosti v Božji službi želiš bolj od stvari, ki jih ponuja ta svet? Ali ti je to dvoje pomembnejše? (Fil. 3:8) Ali se trudiš ohraniti svoje »oko preprosto«? (Mat. 6:22) Seveda Bog noče, da bi ravnal nepreudarno ali neodgovorno, še posebej če moraš skrbeti za družino. (1. Tim. 5:8) Vendar od svojih služabnikov pričakuje, da povsem zaupajo vanj, ne pa v Satanov umirajoči svet. (Heb. 13:5)

14.–16. Kako je nekaterim koristilo to, da so ohranili svoje »oko preprosto« in da so čaščenje Boga dali na prvo mesto v življenju?

¹⁴ Razmislimo o zgledu Richarda in Ruth, ki sta starša treh majhnih otrok. »V srcu sem čutil, da bi lahko naredil več za Jehova,« pravi Richard. »Živel sem udobno življenje, vendar sem imel občutek, da Bogu nekako dajem to, kar mi ostane. Potem ko sva z Ruth molila in vse preračunala, sva sklenila, da bom zaprosil nadrejenega, da bi delal samo štiri dni na teden – čeprav je bila država sredi gospodarske krize. Moja prošnja je bila odobrena, tako sem v roku enega meseca pričel delati po novem urniku.« Kakšni občutki prevevajo Richarda zdaj?

¹⁵ »Moja plača je sedaj 20 odstotkov manjša,« pravi, »vendar pa imam na leto 50 dodatnih dni za svojo družino in vzgojo otrok. Na oznanjevanju preživim enkrat več ur, imam trikrat toliko biblijskih poukov in  lahko več naredim v občini. Ker se lahko zdaj bolj posvetim otrokom, uspe Ruth občasno pomožno pionirati. Odločen sem, da bom obdržal ta urnik, kolikor dolgo se bo dalo.«

¹⁶ Roy in Petina, ki imata hčerko, ki še vedno živi pri njiju, sta uspela skrajšati delovni čas v posvetni zaposlitvi, tako da lahko zdaj sodelujeta v polnočasni službi. »Jaz delam tri dni na teden,« pravi Roy, »Petina pa dva dni. Poleg tega smo se iz hiše preselili v stanovanje, ki ga je veliko lažje vzdrževati. Preden sta se nama rodila sin in hči, sva pionirala in želja po pioniranju ni nikoli ugasnila. Ko sta otroka odrasla, sva se znova lotila polnočasne službe. Noben denar se ne more primerjati z blagoslovi, ki sva jih deležna.«

Naj »Božji mir« straži tvoje srce

17. V kakšno tolažbo ti je Sveto pismo glede na to, da živimo v negotovih časih?

¹⁷ Nihče od nas ne ve, kaj utegne prinesti jutrišnji dan, saj nas vse doletijo »nepredvideni dogodki ob nepričakovanem času«. (Prid. 9:11) Čeprav živimo v negotovih časih, ni treba, da nas to oropa duševnega miru, kar se pogosto zgodi tistim, ki nimajo občutka varnosti, ki ga daje topel odnos z Bogom. (Mat. 6:34) Apostol Pavel je napisal: »Ne bodite preveč zaskrbljeni, ampak v vsem izražajte svoje želje Bogu z molitvijo, ponižno prošnjo in zahvaljevanjem. In Božji mir, ki presega vsako misel, bo [. . .] stražil vaše srce in um.« (Fil. 4:6, 7)

18., 19. Kako nas Bog tolaži? Povej primer.

¹⁸ Mnogi bratje in sestre v stresnih okoliščinah čutijo notranji mir, ki ga daje Jehova. Neka sestra pravi: »Kirurg me je vedno znova zastraševal, da bi sprejela krvno transfuzijo. V ‚pozdrav‘ mi je namenil vprašanje ‚Kaj je to za ena neumnost, da nočete krvi?‘. Takrat in tudi ob drugih priložnostih sem potiho molila k Jehovu in začutila sem, da me je preplavil njegov mir. Počutila sem se trdno kot skala. Zaradi slabe krvne slike sem bila šibka, vendar sem lahko navedla jasne svetopisemske razloge za svoje stališče.«

¹⁹ Bog nam lahko včasih priskrbi potrebno pomoč po spodbudnih sovernikih ali po duhovni hrani ob pravem času. Verjetno si že slišal koga od sovernikov reči: »Ta članek je ravno tisto, kar sem potreboval. Napisan je prav zame!« Da, ne glede na naše okoliščine ali potrebe bo Jehova dokazal svojo ljubezen do nas, če bomo le zaupali vanj. Navsezadnje smo njegove »ovce« in nosimo ime, ki nam ga je nadel. (Ps. 100:3; Jan. 10:16; Apd. 15:14, 17)

20. Zakaj bodo Jehovovi služabniki na varnem, ko bo Satanov svet doletel konec?

²⁰ Med hitro bližajočim se »dnevom Jehovovega srda« se bo vse, v kar zaupa Satanov svet, sesulo. Zlato, srebro in druge dragocenosti ne bodo v nobeno zaščito. (Zef. 1:18; Preg. 11:4) Edino zavetje bo naša »večna skala«. (Iza. 26:4) Zato že zdaj pokažimo, da popolnoma zaupamo v Jehova, s tem da poslušno hodimo po njegovih pravičnih poteh, da kljub ravnodušnosti ali nasprotovanju razglašamo sporočilo o Kraljestvu in da preložimo vse svoje skrbi nanj. Medtem ko delamo to, bomo zares prebivali »na varnem« in ne bomo »v strahu pred nesrečo«. (Preg. 1:33)

[Podčrtna opomba]

Ali lahko pojasniš?

Kako lahko pokažemo, da zaupamo v Boga:

• kadar smo v skušnjavi?

• kadar se spoprijemamo z ravnodušnostjo ali nasprotovanjem?

• kadar nas tarejo skrbi?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 13]

Upoštevanje Božjih meril osrečuje.

[Slika na strani 15]

»Jehova [je] večna skala.«