Občudujte načrtnost in se učite o Načrtovalcu

NAJVERJETNEJE ste že slišali za italijanskega slikarja in kiparja Michelangela. Četudi morda niste še nikoli na lastne oči videli katere od njegovih mojstrovin, se boste precej gotovo strinjali z umetnostnim zgodovinarjem, ki je za tega italijanskega genija dejal, da je »fantastičen umetnik, ki mu ni primerjave«. Tega, da je bil Michelangelo nadarjen, ne moremo zanikati. In ali bi se sploh našel kdo, ki bi sicer močno cenil njegove umetnine, a bi hkrati zanikal obstoj tega izjemnega umetnika?

Sedaj pa pomislite na nepredstavljivo zapletenost in raznolikost življenja, ki se bohoti okrog nas. V The New York Timesu je bila za to povsem primerno navedena izjava nekega profesorja biologije, ki pravi: »V različnih vejah biologije lahko najdemo dokaze za načrtnost.« Dodal je še: »Življenje na vsakem koraku kar prekipeva od načrtnosti.« Ali je torej razumno in pošteno, da se navdušujemo nad načrtnostjo, ne da bi pri tem priznali načrtovalca?

Apostol Pavel, ki je skrbno opazoval svet okoli sebe, je govoril o tistih, ki so »častili in oboževali [. . .] stvarstvo namesto Stvarnika«. (Rimljanom 1:25, SSP) Vendar nekateri zaradi prodornih evolucijskih idej ne želijo ali pa nevede ne priznajo, da za načrtnostjo stoji načrtovalec. Toda ali je evolucijska teorija zares odsev prave znanosti? Bodite pozorni, kaj je Christoph Schönborn, katoliški nadškof iz Dunaja, med drugim povedal za The New York Times: »Vsaka zamisel, ki zanika ali pa skuša zaobiti obilico dokazov za načrtnost v biologiji, je ideologija in ne znanost.«

Ali je to konec znanosti?

Seveda se najdejo takšni, ki menijo, da bi »raziskovanje zamrlo«, če bi sprejeli zamisel, da lahko najdemo dokaz za obstoj Stvarnika. V nekem članku v reviji New Scientist so takšne strahove izrazili s trditvijo, da bi »znanost kot dejavnost z neskončno možnostjo raziskovanja prenehala obstajati, saj bi se znašla pred nepremagljivo oviro, na kateri bi pisalo ‚Naredil načrtovalec‘«. Ali je takšen strah utemeljen? Sploh ne. Pravzaprav velja ravno nasprotno. Zakaj?

Prepričanje, da je vesolje in življenje na zemlji nastalo po naključju ter se nato razvijalo z evolucijo, bi dejansko pomenilo, da zavračamo vsako možnost, ki bi nas pripeljala do smiselne razlage. Po drugi strani pa lahko prepričanje, da za vsem, kar vidimo okrog sebe, stoji inteligentni Stvarnik, zbudi v nas željo, da bi razkrili njegovo modrost in kako se ta kaže v fizičnem vesolju. Razmislite o naslednjem: Spoznanje, da je Leonardo da Vinci  naslikal »Mono Liso«, ni odvrnilo zgodovinarjev od tega, da bi preiskali njegovo tehniko in materiale, ki jih je uporabil. Podobno nam tudi prepričanje, da obstaja Načrtovalec, ne bi smelo vzeti veselja do tega, da bi raziskovali podrobnost in zapletenost njegovih načrtov in stvaritev.

Biblija pravzaprav ne zatira nadaljnjega raziskovanja, temveč nas spodbuja, naj iščemo odgovore tako na znanstvena kot na duhovna vprašanja. Starodavni kralj David je premišljeval o fizičnem ustroju svojega mojstrsko oblikovanega telesa. Nato pa je zapisal: »Čudovito [sem] ustvarjen, čudovita so tvoja dela, moja duša to dobro pozna.« (Psalm 139:14, SSP) Biblija nam pravzaprav govori o tem, kako je Stvarnik vprašal očaka Joba: »Si dojel razsežnosti zemlje?« (Job 38:18, SSP) To prav gotovo ne namiguje na kakršno koli zatiranje raziskovanja in poizvedovanja. Ravno nasprotno, Glavni načrtovalec nas tukaj vabi, naj preučujemo njegovo delo. Razmislite tudi o vabilu, ki ga je zapisal prerok Izaija in nas spodbuja, naj še bolje spoznamo Tistega, ki je odgovoren za stvarstvo okrog nas: »Povzdignite kvišku oči in glejte: Kdo je ustvaril vse te zvezde?« V teh besedah, ki so zapisane v Izaijevi knjigi 40:26, je potemtakem navedeno dejstvo, ki se sklada z dobro znano Einsteinovo formulo E=mc². To dejstvo je, da je vesolje naredil neki vir energije in moči.

Seveda pa na vprašanja, ki so povezana s stvarstvom, ni vedno lahko odgovoriti. Delno je tako zato, ker je naša zmožnost dojemanja omejena in ker ne moremo povsem razumeti sveta, v katerem živimo. Job se je tega zavedal. Hvalil je Stvarnika, ker je naš planet umestil v vesolje brez vidne opore in ker je omogočil, da oblaki polni vode lebdijo nad zemljo. (Job 26:7–9) Kljub temu pa je spoznal, da so takšni čudeži le ‚majhen obris Stvarnikovega dejanja‘. (Job 26:14) Job se je nedvomno hotel še več naučiti o svetu, ki ga je obdajal. Pa tudi David je priznal svoje omejitve, ko je zapisal: »Taka vednost je prečudovita zame, visoka je, ne morem je doseči.« (Psalm 139:6)

Prepričanje, da obstaja Stvarnik, torej nikakor ne zavira znanstvenega napredka. Prizadevanje za vse večje znanje tako o fizičnih kot duhovnih rečeh je zares brezkončno in večno. Starodavni kralj, ki je bil znan po svojem izjemnem spoznanju, je skromno priznal: »Večnost jim je položil v srce, samo da ne more človek doumeti dela, ki  ga je Bog napravil, od začetka do konca.« (Propovednik 3:11)

»Bog vrzeli«?

Nekateri ugovarjajo, da se Boga brez kakršne koli podlage navaja »kot zasilno rešitev« povsod tam, kjer ni dokazljive znanstvene razlage. Drugače povedano, trdijo, da takšen nadnaravni Načrtovalec postane »Bog vrzeli«, tako da je »Bog« priročna beseda za pojasnjevanje vsega, kar človek ne more razumeti. Toda o kakšnih vrzelih tukaj pravzaprav govorimo? Ali so to zgolj majhne in nepomembne vrzeli v našem razumevanju? Ne, to so pravi prepadi, ki jih najdemo v Darwinovi evoluciji in krhajo njeno verodostojnost. To so glavne vrzeli v tistih vejah biologije, ki jih evolucijska teorija ne more premostiti. Pravzaprav evolucionisti, ki se zanašajo na nepotrjene trditve, iz Darwinove teorije uspešno delajo svojega »Boga vrzeli«.

Stvarnik, o katerem govori Biblija, ni »Bog vrzeli«. Ne, s svojo dejavnostjo seže v vse stopnje, vidike in podrobnosti stvarstva. Psalmist je poudaril, kako se Jehovova dejavnost kaže vsepovsod v stvarstvu: »Pri tebi je življenja vir, v svetlobi tvoji vidimo svetlobo.« (Psalm 36:9) Jehova je primerno opisan kot tisti, »ki je naredil nebo, zemljo, morje in vse, kar je v njih«. (Apostolska dela 4:24; 14:15; 17:24) Neki učitelj iz prvega stoletja je zato z dobrim razlogom zapisal, da je Bog »vse ustvaril«. (Efežanom 3:9)

Poleg tega je Bog postavil »zakone neba«, fizikalne zakone, po katerih delujeta materija in energija in ki jih znanstveniki še vedno preučujejo. (Job 38:33, SSP) Načrtnost, ki je plod njegovega dela, je dovršena in namenska. Z njo uresničuje svoj namen, da bi bila zemlja naseljena z živimi bitji v vsej osupljivi raznolikosti.

Načrtnost in zdrav razum

Nazadnje pa moramo razmisliti še o tem, kaj nam pravi zdrav razum. Znanstvenik John Horgan je glede zanesljivosti različnih znanstvenih teorij dejal: »Kadar je dokaz nejasen, bi morali brez sramu uporabiti zdrav razum.«

Ali je res razumno trditi, da je življenje preprosto nastalo po naključju? Kljub vsesplošni priljubljenosti evolucijske teorije, so mnogi izobraženi ljudje, tudi znanstveniki, prepričani, da obstaja inteligentni Stvarnik. Neki profesor znanosti je opazil, da »večina ljudi utemeljeno razmišlja, da je življenje nastalo načrtno«. Zakaj tako razmišljajo? Večina ljudi se bo rade volje strinjala z besedami apostola Pavla, da »vsako hišo kdo zgradi«. (Hebrejcem 3:4) Nato Pavel logično sklene: »Tisti, ki je zgradil vse, pa je Bog.« Z biblijskega stališča preprosto ni logično, če nekdo prizna, da hiša potrebuje načrtovalca in graditelja, obenem pa trdi, da je zapleteno narejena celica nastala kar po naključju.

Biblija govori tudi o tistih, ki zavračajo obstoj Načrtovalca in Stvarnika. Zanje pravi: »Nespametnež govori v srcu svojem: Ni Boga.« (Psalm 14:1) Tukaj psalmist graja tiste, ki se še morajo prepričati. Takšen človek morda bolj zaupa lastnemu mnenju kot stvarni razlagi.  Po drugi strani pa moder in sprevideven človek ponižno prizna, da obstaja Stvarnik. (Izaija 45:18)

Za mnoge razmišljujoče posameznike so dokazi, da obstaja vrhunski Načrtovalec, povsem očitni.

Načrtovalca lahko spoznate

Če zase menimo, da smo bili načrtno narejeni, se morda sprašujemo: S kakšnim namenom smo bili načrtovani? In kakšen je smisel našega življenja? Sama znanost nam na ti vprašanji ne more odgovoriti. Kljub temu pa ti bistveni vprašanji zahtevata prepričljiv in jasen odgovor. In pri tem nam lahko zelo pomaga Biblija. Ne razkriva nam le tega, da je Jehova Stvarnik, temveč tudi pravi, da je vse ustvaril z določenim namenom oziroma ima za vse, kar naredi, tehten razlog. Sveto pismo nam odkriva, s kakšnim namenom je Bog ustvaril človeštvo. Tako nam omogoča pogled v prihodnost in nas navdaja z upanjem.

Vendar, kdo je Jehova? Kakšen Bog je? Jehovove priče vas vabimo, da našega Glavnega načrtovalca spoznate kot resnično osebo. Poučite se lahko o njegovem imenu, njegovih lastnostih in o tem, kako ravna s človeštvom. Strani njegove Besede, Biblije, vam ne bodo samo razkrile, zakaj naj bi občudovali njegov veličastni načrt, temveč tudi zakaj ga moramo poveličevati kot Načrtovalca. (Psalm 86:12; Razodetje 4:11)

[Sliki na strani 4]

Michelangelo

[Sliki na strani 5]

Prepričanje, da obstaja Načrtovalec, se sklada s pravo znanostjo

[Slika na strani 6]

Raznolikost in prilagodljivost pričata o raznovrstnosti, ki jo omogoča bistroumen načrt

[Slika na strani 7]

Načrtnost zahteva načrtovalca